Kot so sporočili iz OZS, so o tematiki bolniških odsotnosti na seji v torek razpravljali člani upravnega odbora. Ob tem so opozorili, da se Slovenija po statističnih podatkih uvršča v vrh držav EU glede na delež bolniških odsotnosti. "Vsak dan zaradi bolniškega staleža manjka na delovnem mestu več kot 56.000 zaposlenih, povprečno število bolniških dni znaša 21,6 delovnega dne na zaposlenega na leto, stroški nadomestil za bolniško odsotnost pa so se v zadnjem desetletju nekajkrat povečali," so nanizali podatke.
Obrtniki in podjetniki to povečanje še posebej občutijo zadnje obdobje, ko so nadomestila v času bolniškega staleža zaposlenega breme delodajalca 30 delovnih dni, preden jih nato prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Da je obseg bolniških odsotnosti nekaj, o čemer je treba spregovoriti in najti rešitve, da se trend naraščanja zajezi, pa je na seji poudaril predsedniki OZS Blaž Cvar. Več kot 18 milijonov izgubljenih delovnih dni na leto je za slovensko gospodarstvo preveč. Prepričani smo, da bi bilo stanje precej boljše, če bi breme nadomestil zavod prevzel po 20 dneh bolniške odsotnosti," je izpostavil Cvar.
Da so bolniške odsotnosti zaposlenih ena od finančno najbolj obremenjujočih postavk, je posvaril tudi član upravnega odbora Bogdan Oblak in pozval k nujnosti skrajšanja obdobja, ko je bolniško nadomestilo breme delodajalca.
Generalni direktor OZS Danijel Lamperger pa je opozoril, da se s problemom absentizma v Sloveniji sistemsko ne ukvarjamo. "Morali si bomo priznati, da je zdravstveni podsistem na področju bolniških odsotnosti razpadel. Zgodovinsko imamo največ odsotnosti z dela, ljudje najlažje pridejo do bolniške in to tudi izkoriščajo. Absentizem je treba izkoreniniti oziroma vsaj zajeziti, saj je postalo že normalno, da si delavec kakšnih pet vikendov na leto podaljša z enim telefonskim klicem zdravnika," je navedel.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.