4°C

OZS predlaga dodatne ukrepe, ki bi morali biti vključeni v PKP 10

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
AVTOR
Maja Pavlin / STA /
KOMENTARJI
73
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na državni zbor naslovila predloge dodatnih ukrepov, ki bi jih bilo treba vključiti v novi paket pomoči PKP 10. Med ključnimi ukrepi so subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, temeljni osebni dohodek za samozaposlene, znižanje stopnje DDV-ja za gostinstvo in turizem, povračilo škode zaradi odpisa blaga ter kritje fiksnih stroškov in upada prometa. V Sindikatu upokojencev Slovenije medtem predlagajo tudi dopolnitev člena, ki določa višino solidarnostnega dodatka za upokojence.

Vlada je v ponedeljek na potrditev v državni zbor poslala novi interventni zakon za omilitev posledic pandemije, ki je vreden 180 milijonov evrov. T. i. PKP 10 med drugim predvideva izplačilo dodatkov še v letošnjem letu ter podaljšanje nekaterih ukrepov, ki se sicer letos iztekajo. Na Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so ob tem izrazili zadovoljstvo, da bo vlada krila delno izgubljeni dohodek v primeru karantene ali višje sile tudi samozaposlenim in družbenikom, kar da je bil vseskozi tudi njihov predlog.

PREBERI ŠE
Vlada novi interventni zakon, vreden 180 milijonov evrov, poslala v potrditev v DZ

Ob tem so poudarili, da malo gospodarstvo in še zlasti storitvene dejavnosti najbolj občutijo posledice epidemije. "Številne dejavnosti so bile z odlokom prepovedane, številne morajo še vedno poslovati pod določenimi pogoji. Zato si želimo, da se v zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 vnese še nekatere dodatne ukrepe, s katerimi bi pomagali najbolj prizadetim obrtnikom in podjetnikom, da bi ohranili zaposlene in svoja podjetja, vse dokler se situacija ne normalizira," pojasnjuje predsednik OZS Branko Meh.

V zbornici poudarjajo, da sta med ključnimi ukrepi za ohranitev delovnih mest tudi ukrepa subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega polnega delovnega časa. Številnim obrtnikom in podjetnikom namreč trenutna situacija predstavlja velik izziv, saj da ni dovolj naročil, da bi vsem delavcem omogočili delo in so zato prisiljeni v odpuščanje. "Po drugi strani pa se zavedajo, da je dober kader težko dobiti in da bodo delavce spet potrebovali, ko se bo situacija izboljšala," dodajajo v OZS.

"V zakon pa je treba za tiste zavezance, ki jim bo promet v letu 2021 upadel za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 ali 2020, vključiti tudi ukrep povračila mesečnega temeljnega dohodka vsaj do sredine leta 2022," dodajajo.

'K upadu prometa je pripomogla tudi uvedba pogoja PCT'

Dve leti trajajoča epidemija, ki, kot poudarjajo, trenutno sicer ni razglašena, je že pustila posledice v malih podjetjih: "Prihranki in zaloge so pošle, številne dejavnosti pa še vedno ne poslujejo kot v času pred epidemijo." Poleg gostinske dejavnosti, ki je bila zaprta najdlje, se s težkimi razmerami poslovanja soočajo tudi druge podporne dejavnosti, kot so organizatorji dogodkov, cvetličarji, frizerji, fotografi, specializirane trgovine in drugi, naštejejo v zbornici.

Med drugim predlagajo tudi znižanje stopnje DDV-ja v gostinstvu in turizmu na pet odstotkov.
Med drugim predlagajo tudi znižanje stopnje DDV-ja v gostinstvu in turizmu na pet odstotkov.FOTO: Dreamstime

"K upadu prometa pa je po besedah naših članov pripomogla tudi uvedba pogoja PCT. Zato menimo, da bi bilo treba v PKP 10 vključiti kritje upada prometa v sorazmerni višini od upada prometa za gostinsko dejavnost in ostale dejavnosti," menijo ter ob tem dodajajo, da se je v preteklosti kot eden izmed ključnih ukrepov izkazal tudi ukrep povračila nekritih fiksnih stroškov. Predlagajo, da se ga vsaj do 31. julija 2022 znova aktivira.

Izpostavljajo tudi, da je zaradi poteka roka trajanja blaga v dejavnostih, ki so bile spomladi 2021 zaprte, nastala precejšnja škoda. Podobno je bilo tudi v času zaprtja cvetličarn s cvetjem, ki so ga morali cvetličarji zavreči, in v trgovinah, ki prodajajo sezonsko blago, pravijo. "Zato predlagamo, da se v zakon vključi tudi ukrep povračila škode zaradi odpisa blaga."

Ob tem predlagajo tudi podaljšanje obstoječih moratorijev kreditov, in sicer vsaj do aprila 2022. "Podjetniki in obrtniki namreč dobivajo odgovore s strani bank, brez zakonodajne podlage ne morejo zagotavljati podaljšanja moratorijev," pojasnjujejo.

Še en ukrep, ki ga za omilitev posledic epidemije predlagajo v OZS, je znižanje stopnje DDV-ja v gostinstvu in turizmu na pet odstotkov, in sicer za gostinske storitve prehrane in brezalkoholne pijače, vino in pivo (razen za alkoholne pijače z več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola). Kot ob tem še poudarjajo, so se za podobno znižanje DDV-ja odločile tudi nekatere druge države ter ob tem med drugim naštejejo Avstrijo in Nemčijo, ki sta za gostinstvo DDV znižali na pet odstotkov.

Sindikat upokojencev za zakonsko dopolnilo glede višine solidarnostnega dodatka

V Sindikatu upokojencev Slovenije so v javnem pismu poslancem in državnim svetnikom opozorili, da vlada v predlogu zakona o dodatnih ukrepih v zvezi s covidom-19 pri predlogu solidarnostnega dodatka za upokojence ni upoštevala položaja starejših, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih. Zato predlagajo dopolnitev člena, ki določa višino dodatka.

V predlogu zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19, s katerim naj bi omilili in odpravili posledice nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva, gospodarstva in socialnega varstva, je vlada predvidela solidarnostni dodatek, ki bi ga prejeli upokojenci, ki prejemajo pokojnino v višini 714 evrov ali manj, in sicer v treh višinah od 130 do 300 evrov, so v javnem pismu spomnili v sindikatu.

Predlagajo dopolnilo, po katerem bi prag za prejem solidarnostnega dodatka dvignili s 714 na 739 evrov.
Predlagajo dopolnilo, po katerem bi prag za prejem solidarnostnega dodatka dvignili s 714 na 739 evrov.FOTO: iStock

Pri tem so ponovno izpostavili, da so že lani ob zakonskih predlogih za izplačilo dodatka upokojencem opozarjali, da se pri uvedbi solidarnostnega dodatka upošteva dejstvo, da so najbolj prizadeti starejši, ki živijo sami v enočlanskem gospodinjstvu.

Po predlogu zakona pa to dejstvo spet ni upoštevano, prav tako ne dejstvo, da je prag revščine po podatkih statističnega urada pri 739 evrih na mesec. Kot so navedli v upokojenskem sindikatu, pa kar 97.000 upokojencev živi z dohodki, nižjimi od praga revščine.

Zato poslancem oz. državnim svetnikom predlagajo, da v členu zakona, ki določa višino solidarnostnega dodatka, predlagajo dopolnilo, po katerem bi prag za prejem solidarnostnega dodatka dvignili s 714 na 739 evrov. Prav tako predlagajo, da se doda alineja, po kateri upokojenec oz. upokojenka, ki živi sam v enočlanskem gospodinjstvu in prejema pokojnino v znesku od 739 do 839 evrov, prejme dodatek v višini 130 evrov.

"Prihajajoča zima, ko se povečajo stroški za ogrevanje, pa dnevno višanje cene nujno potrebnih življenjskih potrebščin, revščino med starejšimi samskimi upokojenkami, upokojenci samo še povečuje," so v sindikatu dodatno utemeljili svoj predlog.

Koronavirus pasica nova