BOJ je že aprila ocenila padec gospodarske aktivnosti v fiskalnem letu, ki se zaključi 31. marca 2002, za od 0,3 do 0,8 odstotka. Predstavniki BOJ so sporočili, da osnovna obrestna mera in drugi kazalci monetarne politike ostajajo nespremenjeni. Japonska emisijska banka je 18. septembra, teden dni po terorističnih napadih na ZDA, sicer zmanjšala svojo osnovno obrestno mero z 0,25 odstotka na simboličnih 0,1 odstotka.
Strokovnjaki BOJ ne želijo napovedovati rasti domačega gospodarstva v naslednjem fiskalnem letu, ki se začne 1. aprila 2002. Predvidevajo, da se bo gospodarska rast gibala v razponu od 0,1 do 1,1 odstotka. Japonska se je po mnenju domačih ekonomistov letos soočila z že četrto recesijo v zadnjih desetih letih. Domača konjuktura je še vedno nizka, izvoz, predvsem na ameriško tržišče, pa je vsak dan manjši. Tudi japonski bančni sistem je v veliki krizi zaradi več deset, morda celo več sto milijard dolarjev dvomljivih terjatev, ki so nastale zaradi odobrenih in nikoli vrnjenih kreditov več tisočim malim in srednjim podjetjem, ki so že pod stečajem ali pa jim grozi skorajšnji propad.
Japonska vlada je junija sprejela program za ozdravljenje domačega gospodarstva. Slednji predvideva več restriktivno-spodbujevalnih ukrepov. Na ta način naj bi v naslednjih dveh ali treh letih domače gospodarstvo izvlekli iz trenutne krize. Neodvisni strokovnjaki v Tokiju opozarjajo, da bo uresničitev vladnega programa za ozdravljenje domačega gospodarstva pripeljala v rekordno brezposelnost. Japonska je bila v času velike gospodarske rasti, predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, dejansko država brez brezposelnosti. Trenutno pa v drugi gospodarsko najmočnejši državi na svetu število brezposelnih za štiri odstotke presega število aktivnih prebivalcev.
