Javnofinančni primanjkljaj v območju evra je v drugem letošnjem četrtletju, ki ga je zaznamovalo zaprtje javnega življenja zaradi pandemije covida-19, po najnovejših sezonsko prilagojenih podatkih dosegel 11,9 odstotka BDP, v celotni EU pa je dosegal 11,6 odstotka BDP. V obeh primerih gre za največji primanjkljaj, odkar je evropski statistični urad Eurostat leta 2002 začel zbirati te podatke.
Sprostitev ukrepov zmanjšala primanjkljaj
V tretjem četrtletju so članice EU sprostile koronske omejitve, večina gospodarstva in javnega življenja je lahko spet zaživela. To se je pokazalo tudi v boljši javnofinančni sliki, predvsem v nižjih odhodkih za blaženje posledic koronske krize, pa tudi v rasti prihodkov. Sezonsko prilagojeni primanjkljaj na območju skupne valute se je tako zmanjšal na 5,8 odstotka BDP, v celotni sedemindvajseterici pa na 5,6 odstotka BDP.
Med članicami EU, za katere je Eurostat imel podatke, se je v četrtletni primerjavi javnofinančni primanjkljaj v deležu BDP po sezonsko prilagojenih podatkih najbolj zmanjšal v Sloveniji, in sicer s 17 odstotkov BDP na 1,8 odstotka BDP. Sledili sta Poljska, kjer se je zmanjšal s 17,1 na 4,6 odstotka BDP, in Španija, kjer se je zmanjšal z 19,5 na 7,7 odstotka BDP.
Padec primanjkljaja v EU in območju evra
Le malenkostno se je medtem zmanjšal na Portugalskem (z 8,2 na 7,7 odstotka BDP) in v Latviji (s 6,1 na 5,6 odstotka BDP), v Litvi pa se je celo povečal s 6,5 na 8,7 odstotka BDP.
Javni dolg se je tudi v tretjem četrtletju povečeval
Javni dolg se je medtem v tretjem lanskem četrtletju ob okrepljenem zadolževanju držav za spopad s posledicami pandemije covida-19 še naprej povečeval. V evrskem območju se je glede na drugo četrtletje povečal s skoraj 10.950 milijard evrov na nekaj več kot 11.112 milijard evrov oz. s 95 odstotkov BDP na 97,3 odstotka BDP. Glede na tretje četrtletje 2019 je bil javni dolg v evrskem območju večji za skoraj 943 milijard evrov ali za 11,5 odstotne točke v deležu od BDP.
V celotni EU se je javni dolg glede na drugo četrtletje povečal z nekaj več kot 11.858 milijard evrov na nekaj več kot 12.036 milijard evrov oz. s 87,7 odstotka BDP na 89,8 odstotka BDP. Glede na tretje četrtletje 2019 je bil javni dolg v evrskem območju večji za nekaj več kot 1065 milijard evrov ali za 10,6 odstotne točke v deležu od BDP.
Najbolj se je na četrtletni ravni povečal v Grčiji (za 8,5 odstotne točke, na 199,9 odstotka BDP), na Cipru (za 6,2 odstotne točke, na 119,5 odstotka BDP), v Italiji (za 4,9 odstotne točke, na 154,2 odstotka BDP) in na Portugalskem (za 4,8 odstotne točke, na 130,8 odstotka BDP). Grčija, Italija, Portugalska in Ciper so imeli ob koncu tretjega trimesečja še naprej tudi najvišje ravni javnega dolga v deležu BDP v EU.
V petih članicah EU so v tretjem trimesečju medtem zabeležili celo zmanjšanje javnega dolga v deležu BDP. V Avstriji je nazadoval z 82,5 na 79,1 odstotka BDP, na Finskem z 68,6 na 66,9 odstotka BDP, na Češkem z 39,9 na 38,4 odstotka BDP, v Belgiji s 114,1 na 113,2 odstotka BDP in na Irskem z 62,7 na 62 odstotkov BDP.
Medletno se je medtem javni dolg glede na BDP ob koncu tretjega četrtletja najbolj povečal na Cipru (za 22,9 odstotne točke), v Italiji (za 17,4 odstotne točke), v Grčiji (za 17,3 odstotne točke), v Španiji (za 16,6 odstotne točke, na 114,1 odstotka BDP) in v Franciji (za 16,5 odstotne točke, na 116,5 odstotka BDP).
V Sloveniji se je javni dolg v deležu BDP v četrtletni primerjavi povečal malenkostno, z 78,2 na 78,5 odstotka BDP. Glede na tretje četrtletje 2019 je bil večji za 10,8 odstotne točke.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.