Gospodarstvo

Participacije so pri dohodnini ključne

Ljubljana, 11. 12. 2007 14.44 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Predlog zakona o finančni participaciji delavcev glede davčnih olajšav ni stimulativen, pravijo na GZS.

Predlog zakona o finančni participaciji delavcev bo ena največjih ovir za sprejem zakona, pravi generalni direktor GZS Samo Hribar Milič
Predlog zakona o finančni participaciji delavcev bo ena največjih ovir za sprejem zakona, pravi generalni direktor GZS Samo Hribar Milič FOTO: Dare Čekeliš

Predlog zakona o finančni participaciji delavcev, kakršnega je konec novembra predstavilo ministrstvo za gospodarstvo, glede davčnih olajšav ni stimulativen in to bo ena največjih ovir za sprejem zakona, meni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Na GZS sicer v načelu zakon podpirajo, opozarjajo pa, da prihaja pozno, saj da so trenutno "zelo neugodne razmere" zaradi inflacijskih pričakovanj glede plač.

Kot je na skupščini GZS dejal Hribar Milič, bodo v nadaljevanju razprave o zakonu vztrajali pri tem, da se podjetjem prizna 100-odstotna davčna olajšava (sedaj je predlagana 50-odstotna). "Prav gotovo bo to ena težjih osti naših pogajanj in prepričan sem, da bi to lahko pomenilo eno izmed največjih ovir za sam sprejem," je dejal Hribar Milič in dodal, da bi se po njegovem, če bo ostalo pri sedanjem predlogu, zelo malo podjetij odločilo za to.

"Problem v Sloveniji je, da želijo prek finančne participacije sindikati dobiti več vpliva in vse pogosteje prihajajo na mizo predlogi za obvezno finančno participacijo," je dejal Hribar Milič. Po njegovih informacijah predlog zakona še ni dokončno usklajen, glavno vprašanje pa naj bi bile davčne olajšave.

V načelu zakon podpirajo, saj da bi finančna participacija dvignila motivacijo zaposlenih in povečala njihovo zanimanje za poslovne rezultate, s čimer pa da bi se povečalo tudi razumevanje nekaterih odločitev vodstev podjetij. Zavzemajo se za to, da bi imeli reguliran sistem finančne participacije s primerno davčno olajšavo in čim manj administriranja.

GZS v letu 2008 pričakuje za skupne naloge 1,4 milijona evrov iz naslova članarine in 1,7 milijona evrov drugih prihodkov, združenja pričakujejo 2,8 milijona evrov iz članarine in 850.000 evrov drugih prihodkov, območne zbornice (brez tistih, ki so samostojne pravne osebe) pa naj bi dobile 750.000 evrov iz članarine in 450.000 evrov drugih prihodkov.


Skupščina je danes med drugim potrdila program dela in finančni načrt za prihodnje leto. Med glavnimi nalogami GZS bo, da bodo ohranili zmerno rast plač in stroškov. V pogajanjih morajo "strniti vrste, ne pasti v paniko", vendar pa bo, priznava Hribar Milič, težko.

Med nalogami bo tudi pritisk na vlado in druge organe, ko bo šlo za regulacijo, ki narekuje poslovanje podjetij, pomoč podjetjem pri tehnološkem razvoju, pomoč podjetjem na mednarodnih trgih in okoljevarstveno sodelovanje. Predsedovanje Slovenije EU bo po besedah direktorja GZS velika priložnost za utrditev znamke Slovenija in priložnost za slovenska podjetja na drugih trgih.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.