(Provokativni) načrt za rešitev Slovenije: V San Franciscu odprite slovensko hišo in tja pošljite mlade. Pa ne kot 'gastarbajterje'

Je pa Globokar tudi človek, ki skozi svoje strokovne oči pozorno spremlja Slovenijo in ima o njej izdelano jasno mnenje – tako o naših težavah kot priložnostih. S Petrom Globokarjem smo se pogovarjali na konferenci Coinvest v Novi Gorici, kjer so se najboljša slovenska startup podjetja predstavljala potencialnim domačim in tujim investitorjem.

Situacija, kakršna je danes, je posledica zelo nepremišljene in poenostavljene tranzicije. To pomeni, da moramo iti 25 let nazaj, da vidimo, kaj so vzroki tega, kar se danes dogaja. Poenostavljeno bi rekel, da je bila tranzicija "sprememba čez noč", brez kakršnih koli pravil. Veliko nestrokovnih ljudi se je povzpelo na neke pozicije, na katerih so povzročali veliko škode, ker je Slovenija šla v to brez dolgoročne vizije. Posameznik je čez noč obogatel, ker so bila družbena stanovanja, ki jih je dobival zastonj, bili so certifikati, lizingi … In Slovenec se je čez noč počutil tako bogatega, da je mislil, da je nedotakljiv. Prihodnost ga ni skrbela.

Prav tako so so se ušteli podjetniki, ki so zamenjavo izgubljenega jugoslovanskega in neuvrščenih trgov z "lon posli" videli ne kot kratkoročno zmago, ampak kot dolgoročni model.

Napake so torej bile totalno odprtje pip leta 1991, nestrokovnost na veliki ravni in ta kratkoročna zmaga, ki je postala zgrešena dolgoročna vizija ter lažen občutek lastne veličine. Vse to je prišlo za nami in zdaj smo v nekem trenutku, ko ni nič več. Je pa na žalost še vedno neka slovenska elita - ker je to zelo posebna družba celo v svetovnem merilu – ki si je napisala svojo lastno vizijo, kako se stvari delajo, in ki je še vedno zelo zaprta. Koliko pa je tujih članov uprav, nadzornih svetov, koliko prodaj podjetij?

Telekom še vedno ni prodal in Sloveniji se s tem v zvezi smeje že cel svet. Imamo nedodelan koncept in zgrešeno je, da se te zadeve ne obrne in pogleda. Povrh vsega je pa še politika, o kateri je bolje ne govoriti, ker je katastrofa.

Kaj pa je zdravilo?

Zdaj smo v neki postindustrialni družbi. V Sloveniji vzpodbujati tovarne ne gre več. To se pravi, da je vse na šolanju, vse je na odprtosti in Slovenija se ne sme bati, da mladina odhaja v tujino. Odhaja, ker tukaj nima česa početi in to se ne bo čez noč spremenilo. Naj gre mladina v tujino, naj uspe v tujini in naj pride nazaj.

Podpirati je treba malo ekonomijo. Podjetnikom je vseeno za politiko, oni so tam zato, ker imajo idejo, vizijo in to skušajo izpeljati, zato jih je treba podpirati. Saj se jih že, a premalo in politična sfera je na kilometre oddaljena od sveta inovacij in financiranja. Druge države v Evropi so tukaj veliko bolj napredne in bolj agresivne, tako da brez odprtja ne bo šlo.

Danes se svet spet zapira, govori se o novem postavljanju meja. Kar dajmo! Pa bomo spet živeli v "hostah" in vsi revni. Gre enostavno za neko logiko o tem, kaj je danes v tem svetu treba, da se stvari razvijajo normalno. Da se bo poslovno uspelo, je treba iti v tujino, treba je najti trge. Slovenija je tako majhna, da se nima smisla ukvarjati samo s Slovenijo. Ampak v tujini je treba delati od prvega dne. Pa ne kot podizvajalec, kot "lonarbeiter", ampak kot nekdo, ki kreira ideje in ki jih gre prodajat v svet.

Kako velika ovira je tukaj "slovenska miselnost"?

Slovenija ima izredno dobre pogoje, ima dobre fakultete, mladino, ki zato, ker kot Švedi in Nizozemci, gleda nadaljevanke s podnapisi, zna angleško. To je torej mladina, ki je v določeni meri mobilna, in ki je, ker nima tako močne infrastrukture doma, tako ali tako prisiljena gledati še preko meje, tuje fakultete, da se do konca izobražuje. Zato je treba ta trend samo podpreti in se ga ne bati. Ker če se bomo bali, se bomo zaprli in ne bomo reševali tega, kar smo naredili. Odprte družbe so po mojem mnenju edina rešitev za majhne države.

Omenili ste Telekom. Kako kot strokovnjak gledate na slovensko privatizacijo?

Treba je imeti jasno vizijo o tem, kaj se prodaja in zakaj. Telekom je v Sloveniji politični instrument, je tudi velik davkoplačevalec v Sloveniji in velja misel, da če se Telekom proda, se je prodalo neko družinsko zlato.

Pojasniti si je treba, kaj prodaja podjetja pomeni. A to pomeni, da Telekoma ne bo več, da ljudje ne bodo več telefonirali, ker so firmo prodali v tujino? Ne, ljudje bodo še naprej telefonirali, še naprej bodo na internetu, edino kar se bo zgodilo - in to je bistveno, za Slovenijo pa sploh - kadri se bodo spremenili. Prišli bodo ljudje, ki vedo, kaj delajo, ki se ne igrajo že dvajset let "mal po svoje", in si delijo neko maso denarja, ki je fenomenalna, na nek domač način, pač bodo stvari vključene v sisteme, ki vodijo stvari drugače.

Telekom je odlična lastnina, ampak za Slovenijo. To ni recimo Vodafone. Tudi tega se je treba zavedati. Globalno gledano je to mikro podjetje, ki je solidno, a zanj ne bo potekal globalni boj. Kdo pa so potencialni kupci Telekoma? Evropski operaterji in finančni skladi. Ampak prvi samo še mogoče, ker so se vmes, ko so si Slovenci že večkrat premislili, že naveličali.

Skladov kapitala je ogromno, ampak moram reči, da se mi za Slovenijo zdi bolj smiselno, da pridejo strategi, ne pa skladi. Skladi namreč prinesejo denar, ne pa tudi potrebnega prestrukturiranja obratov.

Treba je razumeti, da je na primer Mura preživljala ne le 1000 delavcev, ampak tudi cela mesta, cele vasi, peke, avtobusne prevoznike … Teh sistemov ne morete čez noč zapreti. Mura je bila sprogramirana za smrt, čeprav se je vmes našel podjetnik, ki je upal, da bo kaj naredil, kar je prav, ampak smrt Mure je bila spisana vnaprej. Zdi se mi povsem logično, da bo država namesto, da daje ljudem čeke, da doma sedijo, te ljudi pač zaposlovala, da nekaj počnejo. Seveda pa bi- če bi imela država več zaledja, če bi imela vizijo, ki tako manjka, te ljudi vmes vzela iz Mure, jih šolala, jih prestrukturirala in jim ponudila nekaj drugega. Žal tega slovenska država ni sposobna narediti, ker se za to potrebuje denar, denarja pa ni. Izbira je tukaj torej med tem ali se ljudi pusti sedeti doma ali pa se nekaj plača, da imajo z delom neko dostojanstvo. In dostojanstvo je ljudem treba dati, ker je to sploh temelj življenja.

Država torej mora odigrati svojo vlogo.

Če to povežemo na startupe. Govorimo o tveganem kapitalu, o tem, koliko je teh skladov … Ampak tisti ključni, temeljni investitor pa je EIF evropski investicijski fond, ki sponzorira vse te sklade. Meni se to zdi prav, ker to pomeni, da ko pride mlad človek iz univerze in bi pred leti rekel "zdaj doma sedim, ker mi v moji državi ne nudijo službe, čeprav sem študiral in čeprav me je država financirala za to, da sem razvil neko znanje", lahko zdaj izkoristi možnost, da v startup svetu nabira izkušnje. Imamo torej to, ali pa alternativo, po kateri vsi doma sedijo in delajo za "študenta". Kar je specifičen problem v Sloveniji, kjer se ne govori o brezposelnosti mladih, ker obstaja "študent" kot sistem, ki krije ogromno ene žalosti in neučinkovitost v sistemu, ki bi naj vzel študente s faksa in jih dal v poslovni svet. S startupi se vsaj to dogaja. Podpirati startupe ne pomeni podpirati neke nore ideje. Pomeni podpirati možnost, da se ideja razvije in priložnost za prihodnost. Saj vemo, da ne bo vsem uspelo. A to ne pomeni, da tega ni treba podpirati.

Tudi, če jim ne uspe z lastno idejo, bodo mladi z izkušnjami najbrž bolj privlačni za delodajalca?

Seveda, ker so se ubadali z enim kupom problemov, s katerimi se človek na kavču pred televizorjem ne. Dejstvo je, postajajo startupi baza za tiste, ki iščejo kadre. Zakaj pa bi lovil primerne kadre po širokem trgu, če lahko k sebi povabiš ljudi, ki že nekaj poskušajo.

Kako pa ocenjujete ideje, ki prihajajo s slovenske startup scene? So globalno gledano dobre?

Zelo. Srečal sem veliko zelo sposobnih Slovencev, tako v Sloveniji kot tujini, ki so bili šolani in zgrajeni v Sloveniji, danes pa so uspešni tudi v Kaliforniji. Recimo Zemanta, ki je prišla v London v okviru Seedcampa in uspela. Takoj so se obrnili nazaj k Sloveniji in radodarnost te ekipe je zelo pomembna za slovensko okolje. Ta duh startup okolja je nekaj posebnega in v nasprotju s tem, kar je Slovenija doslej delala in to se mi zdi zelo pozitivno.

Najbrž pa je še veliko prostora za izboljšave?

Mogoče bom malo provokativen. Naj se najame v San Franciscu eno hišo, ki naj bo "Slovenian house". Mimogrede – ta že obstaja, sem jo videl. Stara zgradba iz 20. let, morda se torej lahko to kar reciklira. In tako se naj mladim pomaga v svet, ker jih bo to pripeljalo nazaj z izkušnjami in vizijo, kaj in kako se lahko dela. Saj je žalostno, da mladina zapušča državo, to velja tudi za simbol neuspeha, ampak treba je videti pozitivne plati.

Kako privlačna pa so slovenska startup podjetja za tuje investitorje?

Slabo. Ampak ne zaradi Slovenije, ampak zato, ker z investiranjem v startup investirate v nekaj, kar potrebuje varuško. Če vi sedite v Londonu in morate za dve uri dolg obisk sesti na letalo, tega ne boste počeli. Zato lahko samo lokalni investitorji res nekaj naredijo v začetnih fazah. Se pravi, da je bolj vprašanje, kako se prinese investicijsko znanje za to podporo v Slovenijo z ljudmi, ki vedo, za kaj gre. Najboljši so seveda podjetniki, ki imajo takšno izkušnjo že za seboj. Se pravi, pustimo slovenske podjetnike, da nekaj naredijo v tujini, naj obogatijo, ker brez denarja ni nič, da bodo nazaj prinesli denar in ga investirali v slovenska podjetja. Na tem sloni celotna Kalifornija.

Pa bodo denar res prinesli nazaj? Po takšni radodarnosti ravno ne slovimo.

Ko gredo ljudje v tujino, se naučijo te kulture. Res je, da podjetniki včasih svojih podjetij niso prodajali, imeli so posel za vse življenje. Prav tako so si rekli – no, zdaj sem uspel, postavil si bom grad, bazen, kupil letalo … to je to!

Silicon valley pa je kultura tega, da se daje nazaj v sistem. Tam, ko gre Facebook na borzo, s prodajo delnic milijonsko obogati milijonsko 200 ali 300 ljudi, a ta denar gre nazaj v sistem. Zato je tam na razpolago toliko denarja – vzame se iz velikih podjetjih in kupuje manjša. Ti poslovneži si rečejo, "zdaj imam 2 milijona – kaj pa naj z njimi? Za življenje jih ne potrebujem, ne potrebujem letala, ampak bom kupil kolo in denar investiral". S tem se sistem vrti.

Prav tako so pomembni angelski klubi, je pa res, da se jih ne da delati v specifičnih segmentih brez ljudi, ki ta področja poznajo. Če je sta lokalni mesar in gostilničar uspešna, lahko prispevata denar, težko pa svetujeta podjetjem, ki se ukvarjajo s polprevodniki ali programsko opremo. Težava angelskih skladov je pogosto, da imajo veliko ljudi, ki imajo denar, a ne sodijo v ta ekosistem tehnologije.

Sami delujete na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Je to področje, kjer vidite največ priložnosti za nove produkte?

Delovati se pravzaprav da na vseh področjih, kjer so priložnosti za izboljšave, je pa res, da je danes skoraj vsako področje že vezano na informacijsko tehnologijo, ker njene rešitve omogočajo vse te velike premike. Jaz svojih sinov ne bom prepričeval, se bodo že sami odločili, ampak če bi jaz imel besedo, bi jih poslal v računalništvo, ker je v središču tega, kar vsi delamo – vi, jaz, nek fizik, tudi zdravnik se ne zanaša več le na svojo pamet in to se bo nadaljevalo na vseh področjih.

Težišče startup industrije je v ZDA. Kako bi morala na to reagirati Evropa?

Težava je trg. Kitajci prehitevajo vse, ker imajo sanjsko velik trg. Če imate 20 malih trgov, boste vedno majhni. Če pa se gradi velik trg, pa čeprav tisti, ki ga ustvarjajo, niso perfektni, potem veste, da obstaja več možnosti za vse – za rast, investicije, za prodajo … Zato je nenavadno, da se posamezne države na področju startupov bolj kot med seboj povezujejo z ZDA. Seveda Američani koncept srkanja tujega znanja poznajo že dolgo in so pri tem uspešni.

Torej bi morala Evropa meje še bolj podreti.

Samo to je možnost. Ne pa, da se spet pogovarjajo, da bomo zapirali meje, da Romunov ne bomo puščali v Veliko Britanijo, Libijce puščamo tam nekje na morju … Trg je treba povečati, sicer bo Evropa muzej, kamor bodo na oglede hodili Kitajci. Seveda pretiravam, a Evropa drugače ne bo več relevantna.

Kot zgrešene potem najbrž ocenjujete tudi ideje nekaterih slovenskih politikov po distanciranju Slovenije od EU ...

To je smrt. Pravzaprav je to vizija teh slovenskih host pred drugo svetovno vojno, kjer so ljudje umirali od lakote in hodili v Ameriko ali kamor se je le dalo, da so preživeli. To naredi zaprtost. To, da vam gre na živce, ker je v Bruslju nekaj nestrokovnih ljudi - tako kot povsod drugod - to je druga stvar, ampak naj politiki najprej sebe pogledajo, preden kritizirajo druge, ker nestrokovnosti je pa v politiki na kilometre. In ne samo v Bruslju!