Peticija proti obdavčitvi kripta: Nova obdavčitev razburja kripto skupnost

Na ministrstvu za finance želijo z zakonom o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev slediti urejanju tega področja na mednarodni ravni, ki stremi k večji regulaciji, transparentnosti in izmenjavi podatkov. V Sloveniji želijo zagotoviti jasno ureditev za davčne zavezance s čim manjšimi administrativnimi obremenitvami, so povedali ob predstavitvi novega zakona. 

Po mnenju ministra za finance Klemna Boštjančiča je prav, da se to področje obdavči. "Danes nimamo še podatkov, koliko teh sredstev je dejansko naloženih. Cilj obdavčitve kriptosredstev ni povezan z davčnimi prilivi, a ocenjujemo, da je nelogično in nesmiselno, da eden najbolj špekulativnih finančnih instrumentov sploh ni obdavčen," je dejal. Dodal je, da bo to tudi spodbuda vlagateljem, da vlagajo v regulirane in bolj varne naložbe. Boštjančič je pojasnil, da bodo ta sredstva po predlogu obdavčena od prihodnjega leta naprej. "Torej nek donos, ki ga je nekdo ustvaril, ne bo obdavčen za nazaj," je dejal.

Nadzor nad kriptosredstvi se v svetu širi. OECD je pripravil okvir za poročanje o njih oz. standard CARF, po katerem se zbirajo, poročajo in izmenjujejo informacije o strankah ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. Predlog povzema tudi določila evropske direktive, ki zajema poročanje ter avtomatično izmenjavo informacij med davčnimi organi držav EU o dohodkih iz transakcij s finančnimi kriptosredstvi, pojasnjujejo na ministrstvu.

Bitcoin društvo prepričano o številnih pomanjkljivostih

Bitcoin društvo Slovenije (bitcoin.si) pa je skupaj z Blockchain Alliance Europe, pripravilo peticijo proti obdavčitvi kripto sredstev, s katero nasprotujejo predlagani zakonodaji in pozivajo odločevalce k umiku predloga in ponovni presoji zakonodaje v sodelovanju z Bitcoin in kripto skupnostjo, so sporočili. Poudarjajo, da je zakon nastal v popolni odsotnosti komunikacije z organizacijami in podjetji, ki so bodisi predstavniki ali člani slovenskega Bitcoin in kripto ekosistema.

Kot trdijo, je predlog zakona napisan nejasno in brez razumevanja osnovnih razlik med posameznimi kripto sredstvi. Primarne pomanjkljivosti predlaganega zakona so po njihovem mnenju še nerazumevanje Bitcoina kot elektronskega, decentraliziranega denarnega sredstva, katero kot tako ne more biti žrtev davka na kapitalski dobiček, saj ne predstavlja kapitalske naložbe, temveč monetarno.  

"Nerazlikovanje med digitalnimi dobrinami, kot je Bitcoin, digitalnimi vrednostnimi papirji, digitalnimi žetoni in stabilnimi kovanci, ki sodijo v drugačne finančne kategorije in bi morale biti obravnavane v skladu z najboljšimi praksami," so prepričani. 

Poleg tega menijo, da je to diskriminatorna obravnava plačil s kriptovalutami v primerjavi z deviznimi plačili, pri čemer naj bi se pri kripto plačilih obračunaval davek na kapitalski dobiček, kar je nekonkurenčno in zavira plačilno industrijo. Moti jih tudi odsotnost časovne kapice, ki je del obdavčitve vrednostnih papirjev, pri katerih se davek na kapitalski dobiček zniža na 0% po preteku 15. let lastništva. 

Kot menijo, bo zakon tudi zaviral tehnološko industrijo, ki je bila do nedavnega v RS ena vodilnih v svetu, pri čemer je bilo v Sloveniji na voljo več kot 2.000 plačilnih mest za Bitcoin plačila, z nedavno ureditvijo pa so ta plačila morala biti ukinjena, kar predlagan zakon še dodatno otežuje z diskriminatorno obravnavo alternativnih plačilnih metod, so zapisali. 

Moti jih tudi 'prisila k množičnemu popisu premoženja skozi obvezno priglasitev vseh transakcij, lastniških denarnic in investicijskih računov za kripto sredstva, ki ne predstavlja zgolj hude administrativne obremenitve fizičnih oseb, temveč tudi vdor v finančno zasebnost, svobodo in suverenost posameznikov, ki so lahko Bitcoin do sedaj v veliki meri uporabljali kot digitalno gotovino.' 

Kot opozarjajo, bi obdavčitev premoženja bi pomenila tudi nevarnost izpostavitve fizičnih oseb fizični kraji premoženja in izsiljevanju, v kolikor bi prišlo do hekerskega vdora v zbirko podatkov.  Pri tem so še spomnili  na davčno ugodna okolja za kritpovalute, kot so Nemčija, Hrvaška, Češka, Grčija, Ciper, Malta, Belgija, Luksemburg in Portugalska.