Kot so danes sporočili iz Petrola, so na rast prihodkov skupine vplivali višji prihodki od prodaje goriv in derivatov, na katere so vplivale tudi višje cene energentov. "Kljub povečani količinski prodaji glavne dejavnosti, prodaje goriva in naftnih derivatov, pa se je zaradi neustreznega regulatornega okvira v Sloveniji kosmati poslovni izid na slovenskem trgu pomembno znižal glede na leto 2025," so navedli.
Kosmati dobiček skupine skupaj z zaprtimi neto izvedenimi finančnimi instrumenti za blago je v prvem polletju letos znašal 344,9 milijona evrov, kar je odstotek več kot leto prej.
Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je dosegel 131,8 milijona evrov, kar je devet odstotkov manj kot leto prej. Kljub nekoliko boljšemu poslovanju v drugem četrtletju, ko je EBITDA znašal 90,8 milijona evrov, je v polletju dobiček iz poslovanja znašal 79,2 milijona evrov, kar je 18 odstotkov manj.

Matična družba Petrol je medtem v polletju ustvarila 2,3 milijarde evrov prihodkov (v enakem obdobju lani dve milijardi evrov), dobiček iz poslovanja je znašal 12,8 milijona evrov (35,4 milijona evrov), čisti dobiček pa 104,2 milijona evrov (123,3 milijona evrov).
Padec dobička v družbi pripisujejo neustreznemu regulatornemu okviru, ki je po mnenju vodstva škodljiv. "To se je še posebej pokazalo marca, ko se je ob zaostrenih geopolitičnih razmerah na Bližnjem vzhodu, hitri rasti cen energentov in napovedanih podražitvah goriv povpraševanje sunkovito povečalo, kar je prineslo 27,5 milijona evrov izgube iz naslova prodaje naftnih derivatov v Sloveniji," so navedli.
'Regulatorni okvir še vedno ostaja nevzdržen'
Petrol je po besedah predsednika uprave Saše Bergerja z dodatnimi ukrepi za optimizacijo stroškov negativne učinke omejil, a jih na ravni polletja niso mogli nadomestiti. "Regulatorni okvir še vedno ostaja nevzdržen, kar lahko v izjemno volatilnih razmerah na trgu surove nafte in naftnih produktov vpliva tudi na oskrbo z gorivi, zaradi česar ga je nujno odpraviti in liberalizirati trg cen naftnih derivatov," je pozval.
"Slovenija je poleg Hrvaške edina država v EU, ki ima regulirane cene naftnih derivatov, pri čemer je ocenjena povprečna marža trgovcev naftnih derivatov v EU približno dvakrat višja kot v Sloveniji, t. j. več kot 24 centov. Poleg tega regulacija cen naftnih derivatov ne omogoča ustreznega odziva in oblikovanja ustrezne cenovne politike glede na volatilne razmere na svetovnih trgih," so opozorili v Petrolu.
Metodologija določanja trgovske marže ni transparentna, določena marža pa ne pokriva vseh stroškov zagotavljanja oskrbe, so poudarili. Regulacija omejuje tudi možnosti za vlaganja v infrastrukturo, logistiko in druge zmogljivosti, potrebne za zagotavljanje zanesljive oskrbe.
Zanje je edini sprejemljiv model liberalizacija cen naftnih derivatov. Nadzorni svet pod taktirko Vesne Južna poudarja, da je regulacijo cen treba odpraviti, saj družba ne more prodajati goriva pod nabavno ceno. Nadzorniki so v četrtek ob seznanitvi s poslovanjem tako že obravnavali tudi osnutek protokola o izvajanju ukrepov v primeru nerentabilnosti poslovanja na prodajnih mestih, ki predvideva omejitve točenja goriv ali celo zapiranje prodajnih mest.
Proti državi vložil dve odškodninski tožbi
Petrol sicer nadaljuje postopke za zaščito svojih pravnih in ekonomskih interesov zaradi škode, nastale z regulacijo cen. Proti državi je vložil dve odškodninski tožbi: prvo v višini 106,9 milijona evrov zaradi škode, nastale v dveh obdobjih regulacije v letu 2022 do junija, drugo pa v višini 70,3 milijona evrov zaradi regulacije v obdobju od junija 2022 do junija 2024. Zahtevke bo uveljavljal tudi za nadaljnja obdobja, napovedujejo v družbi.
Skupina Petrol, ki zaposluje 5691 ljudi, je sicer v prvih šestih mesecih prodala 2,03 milijona ton goriv in derivatov, kar je štiri odstotke več kot leto prej. V Sloveniji se je prodaja povečala za šest odstotkov, na trgih jugovzhodne Evrope za sedem odstotkov, na trgih EU pa je bila za šest odstotkov nižja. Prihodki od prodaje trgovskega blaga in storitev so se povečali za devet odstotkov na 345 milijonov evrov. Skupina je prodala 12,3 TWh zemeljskega plina (+9 odstotkov) ter 4,5 TWh elektrike (-24 odstotkov, predvsem zaradi nižjega obsega trgovanja).
Neto investicije na ravni skupine so v polletju znašale 58,2 milijona evrov. To je, tako v družbi, ob "regulatornem okviru na domačem trgu, ki omejuje razvojni potencial družbe", 43 odstotkov manj od načrtov.

































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.