Petrol je na ravni skupine posloval bolje kot v enakem obdobju lani, a zaostal za načrti, kar v družbi pripisujejo zaostrenemu regulatornemu okvirju. S polletnim poslovanjem tako niso zadovoljni, poudarja predsednik uprave Petrola Sašo Berger.
"Regulatorni posegi v cenovno politiko na domačem trgu zavirajo investicijsko razvojni potencial skupine Petrol. Uprava ob teh omejitvah ostaja osredotočena na stabilno poslovanje, stroškovno disciplino, krepitev investicij na tujih trgih ter dolgoročni razvoj družbe," je zapisal ob objavi poslovnih rezultatov, s katerimi se je včeraj seznanil nadzorni svet.
Nadzorniki, ki jih vodi Vesna Južna, so upravo družbe pohvalili pri prilagajanju poslovanja izzivom na trgih, obvladovanju stroškov poslovanja in sledenju strategiji diverzifikacije, digitalizacije in zelenega prehoda. Ob tem opozarjajo, da je za zagotavljanje stabilne oskrbe in uresničevanje strateških ciljev družbe nujno potrebna sprememba regulatornega okvirja.
Petrol je z regulacijo cen pogonskih goriv zelo nezadovoljen, še bolj jih je zabolela nova, še zaostrena ureditev, ki je sredi junija regulacijo cen razširila še na avtoceste. Takrat je družba sprejela več ukrepov – ustavila je vse razvojne investicije v Sloveniji, zamrznila izplačila sponzorskih in donacijskih sredstev, revidirala dobaviteljske pogodbe in začasno zaprla štiri neprofitabilna prodajna mesta. Sredi julija je sicer tri poslovalnice znova odprla.
Južna opozarja, da obstoječi regulatorni okvir družbi ne omogoča ustvarjanja zadostnih finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo razvojnih načrtov in investicij, predvsem investicij v energetsko tranzicijo, ki jo narekujejo regulatorji.
"Ključna razloga za takšno situacijo sta dva, in sicer na domačem trgu v Sloveniji imamo najnižjo trgovsko maržo v EU za goriva in neprimerno formulo za regulacijo cen naftnih derivatov, predpisano s strani regulatorja. Ta namreč ne zajema vseh stroškov nabave goriva – biokomponente, katere višina vmešavanja je predpisana s strani regulatorja," je opozorila.
Kljub nezadovoljstvu z regulacijo in opozarjanju na njen vpliv na poslovanje je družba letos za izplačilo dividend namenila skoraj ves bilančni dobiček za lani, in sicer 86,3 milijona evrov. Največji posamični lastnik družbe je slovaško-češka finančna skupina J&T z 12,78-odstotnim deležem, država pa ima neposredno ter prek SDH in Kada v lasti približno tretjinski delež. Med pomembnejšimi lastniki je tudi Vizija Holding Darija Južne.
Prioriteta optimizacija poslovanja
Petrol je sicer v prvih šestih mesecih leta rast prodaje beležil na vseh ključnih področjih poslovanja. Skupina je prodala skoraj dva milijona ton goriv in derivatov, za 316 milijonov evrov trgovskega blaga in storitev, 11 TWh zemeljskega plina, šest TWh električne energije in 75.000 MWh toplote.
Skupina, ki je konec junija štela 5902 zaposlena, sicer upravlja 595 bencinskih servisov ter 621 polnilnic oziroma več kot 1100 polnilnih mest.
Kot poudarjajo v Petrolu, je bila v prvem polletju zaradi zahtevnejšega regulatornega okolja pomembna prioriteta nadaljnje obvladovanje stroškov in optimizacija poslovanja. Zniževanje neto dolga je pomembno vplivalo na nižje stroške financiranja in s tem pozitivno vplivalo na čisti dobiček.
Neto dolg je konec junija znašal skoraj 336 milijonov evrov, kar je dobrih 92 milijona evrov manj kot konec leta 2024, razmerje neto dolg glede na EBITDA pa znaša 1,0.
Za naložbe je skupina Petrol v prvih šestih mesecih namenila dobrih 37 milijonov evrov. Kot pravijo v družbi, se bo v prihodnje višina naložb prilagajala razvoju dogodkov, povezanih z regulacijo cen energentov, in stabilizaciji denarnega toka.
Matična družba Petrol je v polletju medtem ustvarila dve milijardi evrov prihodkov, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. Znižal se je tudi dobiček iz poslovanja, ki je konec junija znašal dobrih 35 milijonov evrov, čisti dobiček družbe pa se je skoraj potrojil na dobrih 123 milijonov evrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.