'Veliko družb mu pridno polni požrešno državno blagajno'

V zbornici poudarjajo, da minister, kljub skoraj štirim letom na položaju, očitno spregleda dejstvo, da je "v Sloveniji veliko multinacionalk in naftnih družb, ki mu pridno polnijo požrešno državno blagajno, da lahko ta država in njeni podsistemi delujejo, prav tako vestno pa jo polnijo tudi vsa ostala velika, srednja in mala podjetja. "Sprašujemo se, do kdaj bodo podjetja to sploh še zmogla," opozarjajo.

V TZS izražajo presenečenje, da vlade ne skrbijo selitve podjetij v sosednje države, da se ne sprašujejo o razlogih zanje – zlasti v zadnjih dveh letih – ter o posledicah, ki jih bodo ti procesi imeli za razvoj podjetništva in splošni razvoj Slovenije. Opozarjajo tudi na širše učinke, denimo na donacije športu, kulturi in dobrodelnim dejavnostim.

Predstavniki gospodarstva so po navedbah zbornice vlado večkrat opozarjali, da poslovno okolje v Sloveniji ne omogoča uspešnega poslovanja, razvoja in zelenega prehoda, vendar so bili preslišani. Tudi tuja gospodarska združenja so predstavljala rezultate anket o zanimivosti Slovenije za tuje investicije in opozarjala na upad zanimanja investitorjev, a odziva ni bilo. "Vlada, vključno z ministrom Boštjančičem, se nikoli niso vprašali, kaj narediti, da bi preprečili selitve podjetij v tujino, kako povečati atraktivnosti za tuje investicije, ali je naš davčni sistem ustrezen. Nenazadnje, odločevalci se niso tudi nikoli vprašali, kdo bo polnil našo državno blagajno v prihodnje," poudarjajo.

Kot navajajo, je utopično pričakovati izboljšanje razmer pred volitvami; nasprotno, vlade naj jih ne bi skrbela niti minimalna rast BDP niti upadanje produktivnosti, "medtem ko nekatere koalicijske partnerice razpravljajo o prenosu nedeljskih praznikov na ponedeljek".

Od ministra, ki vodi strateško pomembno ministrstvo in upravlja državni proračun ter davčno in trošarinsko politiko, bi po mnenju TZS pričakovali drugačen odziv. Napoved selitve strateškega dela uspešnega podjetja v sosednjo državo bi moral razumeti kot signal za ustvarjanje privlačnejšega davčnega in poslovnega okolja, ne pa kot nekaj obrobnega, poudarjajo.

Na koncu se v zbornici sprašujejo, ali gre pri ministrovem odnosu do gospodarstva zgolj za nerazumevanje ali tudi za kaj drugega. "Zadnja stvar, ki jo v teh negotovih časih potrebujejo slovensko gospodarstvo in zaposleni, je aroganca ministra, ki bi moral biti prvi in najbolj zainteresiran za to, da uspešna podjetja ostanejo v Sloveniji in tukaj prispevajo k delovanju države in skupnemu dobremu," je zapisala Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije.

Po dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto na pobudo ministra za delo Luke Mesca, so se v Petrolu odzvali burno. V podjetju opozarjajo, da v poslovnem načrtu za leto 2026 niso predvideli 16-odstotne rasti minimalne plače, zato je načrt ogrožen, je poudarila predsednica nadzornega sveta Vesna Južna.

Petrol napoveduje celovito optimizacijo poslovanja: pregled vseh procesov in delovnih mest, zmanjšanje stroškov marketinga, sponzorstev in donacij, omejitev vlaganj ter izvajanje zgolj nujnih vzdrževalnih del. Strateške investicije bodo še naprej usmerjene predvsem zunaj Slovenije.

Po izračunih bi dvig minimalne plače za približno 78.000 zaposlenih pomenil okoli 137 evrov višjo bruto plačo na zaposlenega, skupaj 128 milijonov evrov letno za delavce. Država bo iz tega naslova prejela približno 96 milijonov evrov prispevkov, skupni neposredni stroški za delodajalce pa bodo okoli 224 milijonov evrov.

Spor med Petrol in vlado sicer ni nov, temveč se vleče že od leta 2022, ko je država uvedla regulacijo marž na naftne derivate. Takrat so v Petrolu prvič javno opozorili, da kombinacija omejevanja cen, naraščajočih stroškov dela in visokih dajatev resno ogroža poslovni model. V preteklosti je družba že začasno zaprla nekatere bencinske servise in opozarjala na zmanjševanje vlaganj v Sloveniji.

Kdo je torej požrešen, je vprašanje, ki si ga zastavlja javnost. Član vladnega strateškega sveta za makroekonomska vprašanja Matej Lahovnik je za oddajo 24UR ZVEČER ocenil takole: "Pri litru goriva, ki stane malo nad 1,4 evra, država pobere 81 centov – pomeni, da dve tretjini vsega gre državi. Dajatve državi so desetkrat višje kot je marža. To pa pomeni, da je dejansko tukaj požrešna država in ne epodjetja. Dober finančni minister bi se vprašal, kaj bi naredil, da bo s stimulativnim davčnim sistemom pritegnil investicije v Slovenijo, da bomo na ta način pobrali več dajatev. To, kar se trenutno dogaja, pa ni problem samo Petrola, ker je selitev sedeža na Hrvaško napovedal tudi Lidl. In pametna država bi z nižjimi dajatvami stremela k temu, da se sedeži podjetij iz sosednjih držav selijo k nam. Dogaja se pa prav nasprotno – da cela vrsta podjetij zaradi ekstremno visokih dajatev napoveduje selitev v tujino." 

Zakonca Južna sta sicer po zadnji oceni revije Manager najbogatejša Slovenca, a Lahovnik pravi, da tukaj ne gre za dva zakonca, temveč je problem veliko širši in bolj pereč. "Ker cela vrsta podjetij napoveduje selitev v tujino."

Spopadi med vlado Roberta Goloba in gospodarstvom se v zadnjih letih sicer ne kažejo kot posamični incidenti, temveč kot stalna in vsebinsko široka fronta sporov, ki segajo od energetike in plač do davkov, praznikov in odnosa do dobička. Aktualni spor s Petrolom je zato zgolj zadnji primer globljega razkola med izvršno oblastjo in podjetji.

Prvi večji konflikt se je odprl že leta 2022 z že omenjeno uvedbo regulacije cen energentov in marž, ko so podjetja opozarjala, da država posega v njihove poslovne modele, hkrati pa ne prevzema odgovornosti za rastoče stroške dela, logistike in financiranja. Vlada je ukrep zagovarjala kot nujen za zaščito potrošnikov, gospodarstvo pa ga je razumelo kot signal, da stabilno in predvidljivo poslovno okolje ni več samoumevno.

Napetosti so se dodatno poglobile z dvigom minimalne plače, ki ga je vlada predstavila kot socialno nujen ukrep, delavka stran ga je pozdravila, a opozorila, da niti to ni dovolj. Delodajalci pa so opozorili, da je bil dvig previsok in prehiter ter da ga številna podjetja niso mogla vključiti v poslovne načrte. Po njihovem mnenju to ogroža delovna mesta, investicije, sponzorstva in donacije, vlada pa jim očita, da z opozorili pretiravajo in branijo lastne dobičke. Podobni so bili argumenti ob uvedbi božičnice. 

Spor se je razširil tudi na davčno politiko, kjer gospodarstvo vladi očita nepredvidljivost in naraščanje davčnih ter parafiskalnih obremenitev, brez jasne strategije za rast produktivnosti in konkurenčnosti. Vlada medtem pričakuje, da kapitalsko močnejši del gospodarstva prispeva več k financiranju socialne države in blaženju neenakosti.

Dodaten vir nezadovoljstva so zadnje razprave znotraj koalicije o praznikih in delovnem času, zlasti ideje o prenašanju praznikov na ponedeljek ali širjenju dela prostih dni. Gospodarstvo opozarja, da takšni ukrepi pomenijo nižjo produktivnost in višje stroške, vlada pa jih vidi kot del izboljševanja kakovosti življenja zaposlenih.

Simbol širšega konflikta je postal tudi javni spor med ministrom za delo Mescem in predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Mesec je v razpravah o plačah, davkih in dobičkih večkrat poudarjal, da morajo banke in velika podjetja prevzeti več družbene odgovornosti, Brodnjak pa je opozarjal, da stigmatizacija uspešnih podjetij škoduje poslovnemu okolju in odganja investicije. 

Skupni imenovalec sporov je vse bolj oster ton. Vlada delu gospodarstva očita pohlep, izkoriščanje zaposlenih in odpor do socialnih ter okoljskih sprememb. Gospodarstvo pa vladi očita nerazumevanje ekonomskih realnosti in pomanjkanje dialoga. Razkol se tako danes kaže kot temeljni spor o tem, kakšno vlogo naj ima gospodarstvo v slovenski družbi – in kdo bo dolgoročno financiral socialno državo.