Prihodek, ki ga je koncern ustvaril v letošnjih prvih treh mesecih, je znašal 6,49 milijarde evrov, kar je 17 odstotkov manj kot v prvem četrtletju lani, ko je nizozemska družba ustvarila 7,59 milijarde evrov prihodkov od prodaje.
Na izgubo v prvem četrtletju letos je vplival predvsem neugodni tečaj dolarja in manjše zaupanje potrošnikov, je povedal prvi mož koncerna Gerard Kleisterlee, ki je dodal, da kratkoročno v Philipsu še ne pričakujejo izboljšanja. Neto vrednost dolgov koncerna se je v prvem četrtletju letos povzpela za 323 milijonov evrov na 5,6 milijarde evrov.
Največje zmanjšanje prihodkov od prodaje so zabeležili medicinski sistemi, katerih prodaja je upadla za 20 odstotkov na 1,32 milijarde evrov in potrošniška elektronika s 14-odstotnim upadom na 1,94 milijarde evrov. Prihodek od prodaje polprevodnikov se je zmanjšal za pet odstotkov na 1,12 milijarde evrov, v koncernu pa pričakujejo, da bodo na tem področju zaradi novih programov v zadnjem četrtletju letos že zabeležili dobiček.
"Še naprej bomo omejevali stroške," je povedal Kleisterlee. Program za zniževanje stroškov, ki že teče in s katerim naj bi do leta 2004 privarčevali milijardo evrov, poteka v skladu z načrtom. Samo na področju medicinskih sistemov naj bi koncern, ki je konec marca zaposloval 166.394 ljudi oz. 3693 manj kot decembra, privarčeval 214 milijonov evrov.
