Povprečna plača v Sloveniji je ob osamosvojitvi znašala 70 evrov, do danes pa se je dvignila za kar 36-krat, in sicer na 2520 evrov bruto. Seveda pa so poleg plač rasle tudi cene dobrin. Tako si je lahko Slovenec s povprečno plačo ob osamosvojitvi lahko kupil 379 kilogramov kruga, 30 let kasneje pa 449 kilogramov; torej le 18 in ne 3600 odstotkov več.
"Seveda se morajo plače višati, ko imamo inflacijo, ko to narekujejo kazalniki. Včasih pa imajo s tem seveda težave, kajti produktivnost in cene, ki so potrebne, da jih v gospodarstvu primerno oblikujemo, da pokrivamo plače, temu včasih ne sledijo," je dejal predsednik Obrtne zbornice Blaž Cvar.
Rast plač Cvar pripisuje rednim usklajevanjem minimalne plače, predvsem zato, ker se na tej podlagi linearno zvišujejo tudi druge plače. "Zaradi tega imamo včasih kar težave z vsemi temi stroški," je dejal Cvar.
Plače se sicer med seboj razlikujejo. Zaposleni v javnem sektorju v povprečju dobijo 2953,99 evra, v zasebnem pa približno 600 evrov manj.
Prav plačna reforma v javnem sektorju naj bi bila eden izmed glavnih razlogov za visok primanjkljaj v letošnjem proračunu. "Imamo trend zviševanja odhodkov, ki se bo zagotovo nadaljeval, saj se reforma plač javnega sektorja še ni povsem iztekla. Vidimo pa tudi, da nas čakajo razna presenečenja, predvsem glede javnih storitev in plač, kar ni bilo upoštevano v predhodni reformi," je komentiral predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Država je v prvih osmih mesecih leta pridelala za približno milijardo evrov primanjkljaja, medtem ko je bil proračun lani v istem času približno uravnotežen. Do konca leta naj bi se primanjkljaj dvignil na 1,9 milijarde evrov, medtem ko je lani znašal 200 milijonov evrov.
Na svarila fiskalnega sveta se je že prejšnji teden odzval finančni minister Klemen Boštjančič: "Primankljaj v prvih osmih mesecih je v skladu z načrtom in ocenjujemo, da bo konec leta tak, kot je bil načrtovan, ko se je proračun za leto 2025 sprejemal."
Da je tudi v skladu s fiskalno-strukturnim načrtom, priznava Kračun in razume ministra, da umirja situacijo. "Ampak razlog za skrb je. Medtem ko je trend odhodkov zagotovo v smeri naraščanja, je trend prihodkov pravzaprav stagnirajoč," je dodal.
In nič dobrega tradicionalno ne prinašajo predvolilni proračuni. Zato še poziv fiskalnega sveta, naj vlada odhodke načrtuje s tresočo roko.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.