Sindikati so svoj naslednji cilj jasno artikulirali že po prvi predstavitvi nove višine minimalne plače. "Kako urediti ustrezna razmerja tudi ostalih plač do minimalne plače," se je vprašal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavček.
Zato poziv k višanju vseh plač ne preseneča.
"Različnost v plačah odraža tudi različnost v zahtevnosti dela, v odgovornosti dela in z dvigom minimalne plače se ta razmerja ne smejo porušiti," je prepričan predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.
Ekonomist Matej Lahovnik na pozive sindikatov zre v luči sosedskih primerjav: "Poziv je pričakovan, ker so neto plače v Sloveniji le še malo višje kot na Hrvaškem, predvsem zaradi visokih dajatev".
Po zadnjih podatkih iz novembra je razlika med slovensko in hrvaško povprečno bruto plačo znašala slabih 500 evrov, povprečni neto plači pa sta bili narazen zgolj za 128 evrov.
"Če upoštevamo kupno moč, pa nas je Hrvaška že prehitela in dvig minimalne plače logično potegne za sabo pričakovanja ostalih," opozarja Lahovnik.
Da bi bil čas, da svoj delež h rasti neto plač z davčnimi razbremenitvami prispeva tudi država, ponavljajo gospodarstveniki. "Seveda država v nekaterih segmentih lahko oziroma mora razbremeniti delo, vendar pa mora ta izpad najti nekje drugje," odgovarja sindikalist Zorko.
Na primer z večjo obdavčitvijo kapitala, meni Zorko. Naj država rezervo raje išče s stiskanjem pasu pri sebi, pa ocenjuje Lahovnik: "Imamo rekordno javno porabo, rekordni primanjklaj in zelo nizko gospodarsko rast, hkrati pa višjo inflacijo od evroobmočja," pravi.
Število zaposlenih v javni upravi je že preseglo število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, še opozarja Lahovnik. Kar ga ne čudi, saj so plače v preteklem letu kar dvakrat hitreje rasle v javnem kot v zasebnem sektorju.
"V preteklosti so pa plače v javnem sektorju rasle počasneje. Ta plačna reforma je ravno posledica različnih zakonov o uravnotežanju javnih financ, kjer so napredovanja bila zamrznjena in ostali izdatki za zaposlene," pa odgovarja Zorko.
Obsežna birokracija, visoke davčne obremenitve in vse višji stroški dela pa v obup spravljajo tudi avstrijske investitorje v Sloveniji. Kar 52 odstotkov vprašanih jih je ocenilo, da se je gospodarska klima pri nas v preteklem letu bistveno poslabšala, desetkrat manj jih je reklo, da se je izboljšala.
Na avstrijski zbornici vseeno pravijo, da njihova podjetja ostajajo zavezana slovenskemu trgu. Navdušujejo jih predvsem kakovostni in zanesljivi lokalni dobavitelji, pravijo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.