Plinska panika pred zimo? Skladišča na najnižji ravni v 13 letih

Evropski trgovci s plinom so v zadnjih dneh postali precej bolj nervozni. Bjarne Schieldrop, glavni analitik za surovine pri nordijski bančni skupini SEB, dogajanje opisuje kar kot "zimsko paniko". Razlog je številka, ki bi bila še pred nekaj meseci precej manj zaskrbljujoča. 

Približno 63 odstotkov. Toliko so bila v zadnjem tednu avgusta napolnjena evropska skladišča plina. Dolgoletno povprečje za konec avgusta je približno 80 odstotkov, sedanje zaloge pa sodijo med najnižje, zabeležene v tem delu leta. poroča Guardian. 

Podatki združenja Gas Infrastructure Europe so 23. avgusta kazali še nekoliko nižjih 61,7 odstotka, oziroma približno 697 teravatnih ur shranjenega plina.

Če se bo sedanji počasen tempo polnjenja nadaljeval, bi lahko EU v novo kurilno sezono vstopila z zalogami približno petino pod petletnim povprečjem in na najnižji ravni po letu 2013.

"Nizke ravni zalog seveda povečujejo tveganje večjega nihanja cen pozimi," opozarja analitik za plin Greg Molnar.

Problem bi postal izrazitejši ob kombinaciji dveh za Evropo neugodnih dejavnikov, torej daljšega obdobja hudega mraza in šibkega vetra. Prvo poveča porabo plina za ogrevanje, drugo pa zmanjša proizvodnjo vetrnih elektrarn in lahko poveča potrebo po proizvodnji elektrike iz plina.

Povprečje EU pri tem skriva velike razlike med državami. Italija je svoja skladišča napolnila že več kot 80-odstotno. Poljska ima po podatkih Gas Infrastructure Europe zaloge celo okoli 90 odstotkov.

Povsem drugačna je slika v delu zahodne Evrope. Nemčija ima največje skladiščne zmogljivosti v Evropi, vendar so bila njena skladišča 23. avgusta napolnjena le 50,7-odstotno. Belgijska so bila 48,8-odstotno polna. Nizozemska skladišča pa le 43,9-odstotno.

Nemčija je v zadnjih dneh sicer nekoliko pospešila polnjenje. Nemško gospodarsko ministrstvo je v petek sporočilo, da so zaloge dosegle 51,64 odstotka in da so se razmere na trgu LNG izboljšale. Država želi do začetka novembra doseči 70-odstotno napolnjenost. Nemško energetsko združenje BDEW cilj opisuje kot zahteven, vendar dosegljiv. Za primerjavo- nemška skladišča so bila v enakem obdobju lani približno 76-odstotno polna.

Evropo je letos zadela kombinacija več dejavnikov. Prvi sega v preteklo zimo. Mrzel zaključek zime je pomenil, da je EU iz skladišč porabila več plina, kot bi ga v milejšem letu. Pomlad je zato pričakala z nižjimi zalogami.

Nato je prišlo poletje. Vročinski valovi so povečali porabo električne energije za hlajenje, zaradi česar so več delale tudi plinske elektrarne. Namesto da bi se plin v največji možni meri shranjeval za zimo, se ga je del porabljal za trenutno proizvodnjo elektrike.

Največji udarec pa prihaja iz drugega konca sveta. Hormuška ožina je postala evropski problem, čeprav tam težave večinoma kuhajo ZDA. EU je po ruskem napadu na Ukrajino je temeljito spremenila način, kako dobiva plin. Ruski plin po plinovodih je v veliki meri nadomestil utekočinjeni zemeljski plin oziroma LNG, ki v evropska pristanišča prihaja z velikanskimi tankerji.

To je zmanjšalo odvisnost od Rusije, hkrati pa je Evropo veliko bolj povezalo z globalnim trgom LNG.

A zdaj sta vojna na Bližnjem vzhodu in močno omejen promet skozi Hormuško ožino prizadela predvsem Katar, ki je bil pred konfliktom odgovoren za približno petino svetovne ponudbe LNG.

Reuters poroča, da se je katarski izvoz utekočinjenega plina v šestih mesecih zmanjšal za kar 96 odstotkov. V primerljivem obdobju lani je Katar odpremil 509 pošiljk LNG, letos pa le 18.

Evropa sicer ni bila pretežno odvisna od katarskega plina. ACER navaja, da je Katar v zimi 2025/26 predstavljal približno sedem odstotkov uvoza LNG v EU oziroma okoli štiri odstotke celotnega evropskega uvoza zemeljskega plina.

Toda težava je globalna. Če s svetovnega trga izgine velik dobavitelj LNG, se za preostale pošiljke začnejo potegovati Evropa, Kitajska, Japonska, Južna Koreja in druge velike uvoznice. To pa dviguje cene. 

Evropske cene plina so se v zadnjih tednih povzpele nad 68 evrov za megavatno uro, kar je najvišja raven v več kot treh letih in več kot dvakrat toliko kot na začetku leta.

Če bo pozimi mrzlo, bo EU potrebovala več plina ravno v času, ko bo po njem povpraševala tudi Azija. In tanker z LNG nima razloga zapluti v Rotterdam, če lahko lastnik za isti tovor v Aziji dobi bistveno več. Evropa mora zato ponuditi dovolj visoko ceno.

Analitiki Goldman Sachsa ocenjujejo, da bi morale evropske cene plina v primeru počasnega vračanja izvoza LNG iz Perzijskega zaliva pozimi preseči 100 evrov za megavatno uro, da bi Evropa privabila dovolj tankerjev in omejila azijsko povpraševanje.

To ne pomeni, da Goldman Sachs napoveduje ceno 100 evrov kot osnovni scenarij. Gre za neugoden scenarij nadaljevanja motenj v dobavi iz Zaliva. Toda že dejstvo, da trg razpravlja o takšni možnosti, kaže, kako zelo se je evropska energetska enačba spremenila.

Evropska komisija in države članice so v zadnjih mesecih večkrat poudarile, da trenutno ne vidijo neposrednega tveganja za zanesljivost oskrbe v zimi 2026/27. Razlog je, da odstotek napolnjenosti skladišč ni edino merilo.

Evropa ima danes bistveno več terminalov za uvoz LNG kot pred energetsko krizo leta 2022. Plin lahko prihaja tudi po plinovodih iz Norveške, severne Afrike in drugih smeri, evropsko omrežje pa omogoča prenos plina med državami.

ENTSOG je spomladi ocenil, da je evropski plinski sistem zaradi novih zmogljivosti za uplinjanje LNG, zgrajenih po letu 2022, dovolj prožen, da lahko kompenzira tudi nižje zaloge na začetku zime.

Zato strokovnjake trenutno bolj kot fizično pomanjkanje skrbi cena. Največja neznanka pa ostaja seveda zima. Če bo zima mila, bo poraba nižja in sedanje zaloge bodo precej manjši problem. Če bo mrzla, brezvetrna in dolga, pa bo Evropa hitreje praznila skladišča in bo prisiljena v nakupe.