Nova davčna zakonodaja je prinesla kup zapletov in slabe volje že pred svojim sprejetjem in tudi po njem. Mnenja o novostih, ki so za mnoge nejasna, so različna. Davkoplačevalci, ki se ukvarjajo z znanjem, razvojem in kapitalom, so z novo davčno zakonodajo nezadovoljni in prepričani, da je nespodbudna. Večino pa predstavljajo davkoplačevalci z nizkimi dohodki, ki pa so z zakonodajo zadovoljni.
In kaj prinaša nova davčna reforma?
Z novo davčno reformo se je povišala splošna olajšava namenjena vsem zavezancem za pokrivanje minimalnih življenjskih stroškov. Na leto bo priznanih za dobrih 560 tisoč tolarjev olajšave. Izplačevalci bodo mesečno olajšavo upoštevali pri mesečnih izplačilih. Zato naj bi 62 odstotkov davkoplačevalcev že z januarjem za isti bruto prejelo višji neto. Kot so izračunali sestavljavci nove zakonodaje, torej stara vlada, bodo tisti, ki prejemajo povprečno plačo, dobili eno plačo, približno 800 evrov, več, tisti z minimalno pa 400 evrov na leto več. Zakonodaja prinaša tudi nove olajšave za otroke. Za enega vzdrževanega člana znaša olajšava 474 900 tolarjev, za drugega otroka 516 200 tolarjev in za tretjega otroka 688 300 tolarjev.
Novi dohodninski zakon pa ne prinaša le dobrih stvari. Spremembe bodo negativno vplivale na študentsko in avtorsko delo. Delodajalci bodo za študentsko delo na napotnico pri znesku nižjem od 74 tisoč tolarjev plačali 12,5 odstotno akontacijo, za višje zneske pa 25 odstotno, vendar se bo nekaterim priznala posebna olajšava. Bolj obdavčeni bodo tudi avtorski honorarji in tudi delo z avtorskimi pogodbami bo omejeno. Prav tako bodo odslej obdavčene tudi bančne obresti. Vlada pa je že začela s spremembami. V najvišjem davčnem razredu je država najprej zahtevala tudi do 50 odstotkov davka na kapitalski dobiček, zdaj pa so to obdavčitev znižali na 20 odstotkov.
