Po dogovoru Merklove in Sarkozyja so evropske borze začele teden v zelenem

Osrednje evropske borze so prvi trgovalni dan v novem tednu sklenile z občutno rastjo tečajev. Vidno se je okrepil tudi evro. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je na to vplival tudi dogovor med nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem o krepitvi bančnega sektorja ter rešitvi težav v evrskem območju.

Merklova je na novinarski konferenci po dobro uro trajajočih pogovorih v nedeljo v Berlinu zatrdila, da se tako Nemčija kot Francija zavedata svoje velike odgovornosti in sta odločeni narediti vse potrebno, da zagotovita ustrezno dokapitalizacijo evropskih bank. Tudi Sarkozy je poudaril, da sta si glede morebitnih finančnih injekcij bančnemu sektorju z Merklovo "povsem enotna".

Vlagatelje je spodbudila tudi novica, da so premierja Francije in Belgije, Francois Fillon in Yves Leterme, ter finančni minister Luksemburga Luc Frieden na nedeljskem srečanju v Bruslju dosegli dogovor glede prihodnosti francosko-belgijske banke Dexia, ki ji grozi, da postane prva velika evropska finančna institucija, ki bo žrtev dolžniške krize v evrskem območju.

Belgija bo prevzela belgijski del banke, ki jo je močno prizadela dolžniška kriza v območju evra. Za 100-odstotni delež Dexia Banque Belgique bo odštela štiri milijarde. Dejavnosti francoskega dela banke bosta prevzeli banki Banque Postale in Caisse des Depots, luksemburško podružnico pa bodo prevzeli katarski vlagatelji.

Slabe naložbe Dexie bodo medtem prenesli na slabo banko, zanje pa bodo v višini 90 milijard evrov jamčile Belgija, Francija in Luksemburg. Belgija bo jamčila za 60,5 odstotka, Francija 36,5 odstotka, Luksemburg pa tri odstotke jamstva.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 2,22 odstotka in končal pri 2319,50 točke. V Londonu se je indeks FTSE 100 okrepil za 1,80 odstotka na 5399 točk, pariški indeks CAC 40 se je dvignil za 2,13 odstotka na 3161,47 točke, frankfurtski indeks DAX pa kar za 3,02 odstotka na 5847,29 točke.

V rdečem je medtem končal indeks ATX na borzi na Dunaju. Delnice so se v povprečju pocenile za 1,14 odstotka na 1975,32 točke. Bolj pozitivno je bilo trgovanje v Zürichu in Milanu. Indeks SMI na züriški borzi se je okrepil za 1,17 odstotka na 5718,56 točke, indeks FTSE Italia All-Share na borzi v Milanu pa celo za 3,26 odstotka na 16.782,32 točke. S podobno rastjo (3,23 odstotka na 16.815,58 točke) je trgovanje sklenila tudi budimpeška borza.

Trgovanje na osrednjih borzah na Balkanu je bilo neenotno. Zagrebški indeks Crobex se je znižal za 0,86 odstotka na 1806,60 točke, beograjski Belex pa se je zvišal za 0,47 odstotka na 537,86 točke.

Tudi newyorški Wall Street v luči novic iz Evrope zaznamuje zelena barva. Industrijski indeks Dow Jones je doslej poskočil za 2,47 odstotka in se giblje pri 11.377 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je ob 3,08-odstotni rasti trenutno pri okoli 2556 točkah.
Evro se je v primerjavi z dolarjem občutno podražil in se približal 1,37 dolarja. Popoldne je bilo na borzi v Frankfurtu zanjo treba odšteti 1,3686 dolarja, kar je 2,30 odstotka več kot v petek.
ECB je referenčni tečaj evra opoldne po srednjeevropskem času postavila pri 1,3593 dolarja (v petek pri 1,3434 dolarja).

Cene nafte so se medtem prvič po septembru dvignile nad 85 dolarjev za 159-litrski sod, vlagatelji pa so ob novicah iz Evrope na podlagi zadnjih podatkov tudi nekoliko bolj optimistični glede usode ameriškega gospodarskega okrevanja.

Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v novembru se je na newyorški borzi podražila za 2,72 dolarja na 85,70 dolarja za sod, septembrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu zvišale za skoraj tri dolarje centov na 108,79 dolarja za sod.