Avstrijci s kantami čez mejo po gorivo, župan kliče Furs

Na Petrolovem bencinskem servisu v Radljah ob Dravi danes nekatere črpalke v uporabi, večina dizelskih - ne. Odgovor Petrola pa: začasno pomanjkanje, predvsem na obmejnih servisih. Naprej, Ina oziroma MOL v Dravogradu: odprte so vse črpalke. Večina avtomobilov pa avstrijskih registrskih tablic.

Kot opažajo domačini, je na črpalki gneča tudi zaradi Avstrijcev, zdaj je namreč velika razlika v ceni, gorivo je tam dražje skoraj za 40 centov, pripovedujejo.

Anton Preksavec, župan občine Dravograd: "Težava je tudi v tem seveda, da se točijo velike količine goriva, ki potujejo čez mejo, jaz upam, da bo tu Furs odigral svojo vlogo."

Čez mejo se namreč več kot deset litrov goriva v kanti po zakonu o trošarinah ne sme peljati, v nasprotnem primeru je lahko kazen tudi do 5000 evrov. A Furs mora, pravi župan, to nadzirati: "Jaz resnično pozivam, da se ta nadzor okrepi, da se na meji vzpostavi neka kontrolna točka in da se ta prekomerni odvzem goriva s strani tujih državljanov nekako tudi zameji."

Pri Molu pravijo, da na obmejnih črpalkah zaznavajo tudi do 80-odstoten porast odjema, zelo verjetno prav na račun Avstrijcev. Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi: "Po moje je treba malo bolj načrtovati, kako se polnijo rezervoarji."

Na vprašanje, kaj sprostitev iz državnih rezerv pomeni, in kako nato znova napolniti rezerve, pa minister za gospodarstvo Matjaž Han danes takole: "Ne skrbi me zdaj ta moment z blagovnimi rezervami, ker smo zaenkrat na varni strani, skrbi me pa, če bo ta zadeva, ta nora vojna, ki jo je sprožil Trump, še kar trajala, trajala, trajala, ker bo imela potem ne samo Slovenija, cela Evropa in cel svet težave, ja, in to me skrbi. In kogar ne skrbi in zamahne z roko, ne živi v nekem realnem svetu." 

Andrej Kužner, direktor Zavoda za blagovne rezerve, je podrobno predstavil postopke in kriterije za sproščanje državnih rezerv goriva.

Slovenske blagovne rezerve goriva znašajo približno 700 milijonov litrov, kar zadostuje za približno 103 dni povprečne dnevne porabe v lanskem letu. Te zaloge so ključnega pomena za stabilnost oskrbe.

Postopek sproščanja se začne s sklepom vlade, na podlagi katerega bo Zavod v skladu z Zakonom o državnih blagovnih rezervah blago razdelil med upravičence. Ti so definirani kot vsi glavni uvozniki in trgovci naftnih derivatov v Republiko Slovenijo, ki so v zadnjem letu uvozili vsaj 25 ton tovrstnih proizvodov. Kužner je poudaril, da so natančne količine, ki bodo sproščene, izključno v domeni vlade, zavod pa je zgolj izvrševalec. Kljub situaciji ne pričakuje panike in zagotavlja: "Če bo potreba, bomo pa 24 ur delali in vsa skladišča odprli. Ampak v tem trenutku ne vidim potrebe."

V zvezi z odplačnostjo goriva iz rezerv, je Kužner pojasnil dve možni metodi: prodajo s strani Zavoda in kasnejši odkup blaga za ponovno polnjenje rezerv, ali pa posojilno pogodbo, kjer upravičenec derivate vrne v naravi. "V vsakem primeru bo zadeva odplačno," je poudaril. Izbira metode je prav tako v domeni vlade, ki bo ocenila najprimernejšo rešitev glede na trenutne okoliščine. Ocenjuje se, da bo Petrol, kot največji uvoznik, upravičen do približno šestdesetih odstotkov razpoložljivih zalog, seveda ob njegovem sprejetju.

Nadomeščanje sproščenih zalog bo potekalo skladno z izbrano metodo. V primeru prodaje bo zavod blago nabavil nazaj prek javnega naročanja, ob predpostavki, da trg to omogoča. Pri posojilni pogodbi pa bo upravičencem določen čas, ki ga bo prav tako določila vlada (npr. tri ali šest mesecev), za povračilo derivatov. Kužner je zaključil, da so procesi ravnanja z blagovnimi rezervami utečena rutina in da praksa obnavljanja blaga že obstaja, kar zagotavlja stabilnost oskrbe v državi in minimizira motnje na trgu.