Tako je približno ob 10.30 nemški borzni indeks DAX izgubil 135,90 točke oz. 3,03 odstotka. Nič
bolje pa se ni godilo tudi francoskemu indeksu CAC 40 (-87,46 točke oz. 2,10 odstotka), britanskemu FTSE 100 (-115,50 točke oz. 2,29 odstotka) in italijanskemu MIBTelu (-414 točke oz. 1,99 odstotka). Po napadih pa se je povečala povpraševanje po nafti in tako se je črno zlato nekoliko podražilo.
Finančni trgi v Aziji so se na vojaški napad na Afganistan odzvali podobno. Nekoliko se je znižala tudi vrednost ameriškega dolarja. "Na trgu ne vlada panika, pač pa nervoza," je povedal uslužbenec neke japonske banke. Padajoči tečaji delnic in rahel porast vrednosti nafte kažejo na to, da utegne vojaški napad trajati dlje časa. Vlagatelje tudi skrbi, da bi se teroristi odločili za povračilne ukrepe.
Najpomembnejši borzni indeksi na azijskih borzah so se po ameriškem vojaškem napadu brez izjeme znižali. V Hongkongu je indeks Hang Seng za nekaj časa celo izgubil več kot tri odstotke petkove vrednosti, medtem ko je borza v Tokiu danes zaradi praznika zaprta. "Vojaški napad ni bil tako nepričakovan, da bi lahko povzročil popolno negotovost na borzi. Odločilno pa bo, kak se bo položaj razvijal v naslednjih dneh," je dejal ekonomist Anthony Karydakis iz banke Banc One Capital Markets v Chicagu. Sam pričakuje, da se bodo znižali tudi drugi pomembnejši borzni indeksi, vključno z Dow Jonesom na newyorški borzi. To se je že potrdilo na nemški borzi, kjer je indeks DAX kmalu po začetku trgovanja izgubil tri odstotke vrednosti.
Dolar se je v razmerju do japonskega jena nekoliko znižal, v razmerju do evra pa ohranil svojo trdnost. "Negotovost glede trajanja napadov in njihovih učinkov na ameriško gospodarstvo utegne povzročiti ranljivost dolarja," je povedal borzni posrednik neke japonske banke. Če bo dolar v razmerju do jena še izgubljal vrednost, utegne japonska centralna banka vnovič poseči na deviznem trgu. Kot najbolj varno naložbo se na Japonskem omenja švicarski frank, ki se je nekoliko podražil.
Na azijskih trgih je porasla tudi cena zlata, in sicer za 1,5 dolarja na 292,75 dolarja za unčo, vendar pa bo za ceno zlata bolj pomemben odziv trgovcev na londonski borzi.
Cena surove nafte na azijsko-pacifiškem območju se je v elektronskem trgovalnem sistemu podražila. Za sod nafte (159 litrov) za dobavo v novembru je potrebno odšteti 22,85 dolarja, kar je 46 centov več kot v petek. Kako se bo gibala cena nafte, bo odvisno od razsežnosti napadov ter odzivov, je v Sydneyju povedal Simon Games-Thomas iz NM Rothschild & Sons.
Izvoz nafte največjih naftnih izvoznic Srednjega Vzhoda dan po ameriškem napadu na Afganistan sicer poteka normalno. Zalivske izvoznice proizvedejo okoli 15 milijonov sodčkov surove nafte dnevno, kar je okoli 44 odstotkov svetovne proizvodnje. Največja izvoznica, Savdska Arabija, prispeva kar šest milijonov sodčkov.
Iraški izvoz je v teh dneh dosegel običajno kvoto, malo čez milijon sodčkov nafte. Pred tem je iraški izvoz padel na polovico te vrednosti, predvsem zaradi visokih zavarovanj zaradi bližine vojne. Po mnenju predstavnikov naftne industrije so bila visoka zavarovanja pretiravanje. Tudi iranski izvoznik trdi, da proizvodnja poteka gladko, brez prekinitev.
