"Socialna vzdržnost tega predloga je očitna," je zatrdil Bajuk. Kot je dodal, bodo v prihodnjih 14 dneh sledila usklajevanja predlaganih rešitev. V tem času bodo počakali na makroekonomske napovedi, da ne bi bilo zaradi izpada davčnih prihodkov treba povečevati stopnje DDV. Vlada naj bi o predlogu sprememb odločala predvidoma sredi septembra, DZ pa naj bi po rednem postopku novo davčno zakonodajo potrdil novembra.
Izpad davčnih prihodkov je zaradi razbremenitve fizičnih oseb (pri dohodnini) ocenjen na 35 milijard tolarjev, pri spremembah na področju davka od dohodkov pravnih oseb oz. razbremenitve gospodarstva pa na 20 milijard tolarjev, je povedal Bajuk. Izpad bodo skušali med drugim nadomestiti z znižanjem javne porabe in učinki večje gospodarske rasti. Če to ne bo dovolj, bodo DDV povečali za največ eno odstotno točko, saj morajo biti previdni predvsem zaradi učinka na inflacijo, je opozoril.
Predlagani so trije davčni razredi
Za obdavčitev fizičnih oseb so namesto sedanje lestvice s petimi razredi (16, 33, 37, 41 in 50 odstotkov) predlagani trije davčni razredi: za osnovo do 6800 evrov 16-odstotna obdavčitev, za osnovo med 6800 in 13.600 evrov 28-odstotna in za osnovo nad 13.600 evrov 39-odstotna obdavčitev, je pojasnil Bajuk. Kapitalski dobički, dividende in obresti (razen za leti 2006 in 2007) so obdavčene po 20-odstotni stopnji.
Splošna davčna olajšava se bo povečala za 11 odstotkov na 2800 evrov, temu ustrezno pa bo prilagojena olajšava za pokojnine. Kot je poudaril Bajuk, bodo odpravljene vse ostale davčne olajšave, razen za vzdrževane družinske člane in za invalide. Finančno ministrstvo predlaga tudi novost, skladno s katero se lahko davčni zavezanec odloči, da 0,5 odstotka svoje dohodnine nameni za splošno koristne namene (humanitarne, dobrodelne in druge).
Pri predlogu zakona o DDV - ta zaenkrat, kot omenjeno, ohranja dve davčni stopnji - je po besedah državnega sekretarja Andreja Širclja pomembno tudi to, da so bistveno poenostavili evidence, saj zavezanci, ki opravljajo oproščeno dejavnost, ne bodo več vodili evidenc in predlagali davčnih obračunov. Prag za obdavčljiv promet pa se povečuje z 20.800 na 25.000 evrov.
Kaj bo z davčno olajšavo?
Davčna olajšava pri obdavčitvi pravnih oseb se bo znižala s sedanjih 25 na 23 odstotkov, stopnja za davčni odtegljaj pa se znižuje s 25 na 15 odstotkov. Po besedah Širclja se odpravlja dvojna obdavčitev in manj kot enkratna obdavčitev, odpravlja pa se tudi dvojna ekonomska obdavčitev pri prejemniku dividend, in sicer z izvzemanjem dividend iz osnove prejemnika.
Iz davčne osnove se skladno s predlogom zakona o davku od dohodkov pravnih oseb izvzema del dobičkov, doseženih z odsvojitvijo lastniških deležev, pod pogoji, da znaša udeležba v kapitalu ali upravljanju najmanj 25 odstotkov, trajanje udeležbe najmanj šest mesecev in da je v tem obdobju vsaj en zaposlen. Na novo se določa davčna osnova pri prevrednotenjih ter uvaja priznavanje dolgoročnih rezervacij v višini 50 odstotkov.
Pri olajšavah se, tako Bajuk, ohranja olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in olajšava za zaposlovanje invalidov. Ohranja se tudi olajšava za donacije v višini 0,3 odstotka obdavčljivih prihodkov ter dodaja se olajšava za donacije za kulturne namene in za namene varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v višini 0,2 odstotka. Uvaja se olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju. Olajšava za investicije v opremo in splošna olajšava za zaposlovanje prvo zaposlenih in doktorjev znanosti pa se odpravljata.
Dejanska poenostavitev sistema pa se bo po Bajukovih besedah prelila v predlog zakona o davčnem postopku. Ta odpravlja nepotrebno administriranje ter zmanjšuje številu obrazcev. Število obrazcev, ki jih morajo izpolnjevati davčni zavezanci (REK obrazci), se denimo zmanjša z 11 na štiri, uvaja pa se tudi možnost podaljšanja roka za pritožbe s 15 na 30 dni. "S takim predlogom bo zagotovljena večja pravna varnost vsakega zavezanca, bodisi fizične bodisi pravne osebe," je še povedal Bajuk.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.