Tako se na območju bivše Železarne Jesenice končuje urejanje infrastrukture, ki omogoča izgradnjo poslovnih objektov novih gospodarskih družb. Poslovna cona z novimi podjetji ter novimi delovnimi mesti že raste, največjo težavo pa bo v nekaj letih predstavljalo pomanjkanje delavcev, če ne bodo povečali zanimanja za tehnične poklice, ugotavljajo tako jeseniški župan kot tudi gospodarstveniki.
Poslovna cona, ki so jo začeli urejati leta 1997, ima že 300.000 kvadratnih metrov komunalno opremljenih površin. Od tega je razpoložljivih površin le še okrog 80.000 kvadratnih metrov, medtem ko je ostalo območje že pokupljeno. Tako bi lahko, če bo dovolj interesa in kapitala, v petih letih poslovna cona končana. Ko bo cona končana, pa bodo podjetja na Jesenicah potrebovala najmanj tri razrede tehnične izobrazbe na leto.
Biti kovinar je ugleden poklic
Župan Jesenic Boris Bregant je pojasnil, da so se reševanja tega problema lotili že zdaj. Tako v osnovnih šolah želijo mlade prepričati, da je kovinarstvo dober in ugleden poklic, ki jim bo zagotavljal delovno mesto, medtem ko je veliko mladih z družboslovno izobrazbo, ki že sedaj ne morejo najti zaposlitve. Letos je tako štiriletni srednješolski program strojnega tehnika na Jesenicah zaključilo 27 dijakov, 20 jih je končalo triletno šolanje za strojnega oz. konstrukcijskega mehanika, 12 pa jih je končalo dve leti in pol trajajoči program oblikovalca kovin.
V prepričevanje mladih, da bi se odločili za tehnične poklice, so se intenzivno vključila tudi podjetja, ki že delujejo na Jesenicah in ki se zavedajo, da bodo v nekaj letih potrebovala dobre kadre. Tako so se podjetja Acroni, Rotomatika, Pilaster, Niro Steel, Pinstal, Kovinar in Tehnoplast bodisi že lotila štipendiranja bodisi o tej možnosti razmišljajo.
V Acroniju pomanjkanje delovne sile
Acroni je doslej podelil že 120 štipendij na srednjih šolah, štipendirajo pa tudi študente. V Acroniju, kjer so delavci večinoma že starejši od 40 let, veliko pa jih je tudi starejših od 50, pričakujejo, da bo do leta 2008 odšlo precej delavcev. Če na Jesenicah ne bo dovolj ustrezno usposobljene delovne sile, se utegne zgoditi, da bo Acroni delavce uvažal celo iz bližnjega italijanskega Trbiža, saj tudi kadrov, izšolanih v Kranju, ni dovolj. Acroni tako poziva pristojna ministrstva, naj sistemsko uredijo izobraževanje, da ne bo več preobilja družboslovcev in pomanjkanja naravoslovnih in tehničnih kadrov.
Glavni direktor Acronija Vasilij Prešern pa opozarja tudi na problematiko višje izobraženih kadrov oz. strokovnjakov in raziskovalcev. Ti se namreč pogosto odločajo za teoretično delo na univerzah in inštitutih. Tako je trenutno od 4000 doktorjev znanosti, kolikor jih ima Slovenija, v gospodarstvu zaposlenih le 300.
Gre za napako državnega šolskega sistema, ki poudarja pomen teoretičnega raziskovanja, namesto da bi raziskovalce bolj usmeril v gospodarsko dejavnost in praktično uporabo njihovega znanja, je prepričan Prešern.
