"Prehitra uvedba evra ne zagotavlja, da bodo koristi pospešene integracije na višini stroškov, ki jih zahtevajo reforme," je na konferenci ECB s temo Nove članice EU: Konvergenca in stabilnost, poudaril glavni ekonomist Evropske centralne banke Otmar Issing.
Do omenjenih izjav prihaja le nekaj dni potem ko je Evropska komisija izdala konvergenčno poročilo za 11 članic EU - gre za deset novink in Švedsko - ki evra še niso uvedle. Komisija je med drugim ugotovila, da za zdaj nobena med njimi ne izpolnjuje pogojev za vstop v evroobmočje.
Čakalnica za evro
ERM II je nekakšna čakalnica za evro - Slovenija je vanjo skupaj z Estonijo in Litvo vstopila 28. junija - določi pa fiksni menjalni tečaj nacionalne valute v razmerju do evra, tržni tečaj pa se mora okrog fiksnega gibati v razponu plus ali minus 15 odstotkov. Po pogodbi o EU morajo v ERM II države pred uvedbo skupne valute brez težav prebiti najmanj dve leti.
Od 25 članic EU je sicer v evroobmočju trenutno le 12 držav. Dve dosedanji članici - Danska in Velika Britanija - imata pravico do odstopa od skupne valute, Švedska in deset novink pa po pristopni pogodbi ne.
Strogi maastrichtski kriteriji
Za uvedbo evra pa morajo izpolniti stroge konvergenčne oziroma maastrichtske kriterije. To so proračunski primanjkljaj, manjši od treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg, nižji od 60 odstotkov BDP, inflacija ne sme presegati povprečne inflacije treh članic z najnižjo inflacijo za več kot 1,5 odstotka, dolgoročne obrestne mere pa morajo biti manj kot dve odstotni točki nad povprečjem obrestnih mer treh članic z najnižjo inflacijo. Prav tako mora biti izpolnjen pravni pogoj neodvisnosti nacionalnih centralnih bank ter njihova uskladitev s pogodbo o EU in statutom ECB ter Evropskega sistema centralnih bank članic (ESCB).