Počasnejša rast plač

V povprečju je za rastjo produktivnosti povprečna bruto plača zaostajala za dobro odstotno točko in pol; med 1996 in 2000 za dve, med 2001 in 2006 pa za 1,2 odstotne točke, kažejo podatki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Vendar naj bi se letos zaostanek zmanjšal na 0,9 odstotne točke, v prihodnjih dveh letih pa še nekoliko bolj, napoveduje Umar.

V obdobju 1996-2000 je bil razkorak med rastjo plač in rastjo produktivnosti posledica počasnejše rasti plač v zasebnem sektorju, je pojasnila Alenka Kajzer z Umarja. V zasebnem sektorju so se plače v povprečju realno zvišale za dobrih 2,4 odstotka, skupaj z javnim sektorjem pa za 2,8 odstotka. Produktivnost dela je v obdobju dosegla dobrih 4,8 odstotka.

Zaostajanje plač se je ustalilo

Po letu 2001 se je zaostajanje plač za rastjo produktivnosti zmanjšalo in stabiliziralo. Predvsem gre izpostaviti skromno rast realne bruto plače v javnem sektorju, ki je v povprečju letno dosegla 0,6 odstotka, je pojasnila Kajzerjeva. Skupaj se je povprečna bruto plača na zaposlenega v obdobju 2001-2006 realno zvišala za dobra 2,2 odstotka, produktivnost pa za slabih 3,5 odstotka.

Leto 2001 je izjema; rast plač (3,2 odstotka) je namreč presegla rast produktivnosti (2,2 odstotka). Izjema je nastopila zaradi hitre rasti plač v javnem sektorju (5,1 odstotka), ki je bila posledica koncentracije izplačevanja dodatkov v različnih kolektivnih pogodbah, je še dodala Kajzerjeva.

Pri tem je potrebno pojasniti, da je rast plač merjena kot realna rast povprečne bruto plače na zaposlenega, deflacionirana z indeksom cen življenjskih potrebščin, produktivnost dela pa kot realna rast bruto domačega proizvoda na zaposlenega po statistiki nacionalnih računov.

Pozivi sindikatov

V zadnjih mesecih je slišati vse pogostejše pozive sindikatov, da razlogov za zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti ni več, saj Slovenija beleži zelo dobre gospodarske rezultate. Za primer, gospodarska rast je v prvem letošnjem trimesečju dosegla 7,2 odstotka, na celoletni ravni pa naj bi bila 4,7-odstotna (lani je bila 5,2-odstotna). Znižuje se tudi brezposelnost; lani je bila stopnja registrirane brezposelnosti 9,4-odstotna, letos pa naj bi bila 8,2-odstotna.

"Če bi v enem letu rast plač močno presegla rast produktivnosti - kar bi bila posledica nekaterih predlogov, ki so bili na pogajalski mizi - bi to neposredno povečalo inflacijo prek dodatne rasti povpraševanja," je pozive sindikatov komentiral direktor Umarja Janez Šušteršič in dodal, da bi lahko višja inflacijska pričakovanja in rast cen v drugih sektorjih ekonomije za nekaj let zmanjšala konkurenčnost celotnega gospodarstva.

Predsednik konfederacije sindikatov Pergam Dušan Rebolj je prepričan, da zvišanje plač za inflacijo in polovico rasti produktivnosti, kot predlagajo, ne bi pomenilo pritiska na inflacijo in grožnje konkurenčnosti gospodarstva. "Vzrok za inflacijo niso plače, ampak cene hrane in energentov," opozarja.

Pergam predlaga, da bi izhodiščne in najnižje osnovne plače do konca letošnjega leta povečali skupaj za 4,8 odstotka. Za 2,5 odstotka se bodo plače zvišale avgusta, kot so se z delodajalci dogovorili v lani sprejeti kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, dodatnih 0,3 odstotka bi prinesla razlika do lanske 2,8-odstotne inflacije, še dva odstotka pa polovica rasti lanske produktivnosti.

In kaj menijo delodajalci o upoštevanju produktivnosti pri usklajevanju plač? "To je popolnoma izkrivljena slika. Produktivnost dela ni samo intenzivnost in obseg dela, ampak tudi kapital, tehnološka oprema, inovacije, ekonomije obsega. Vse to skupaj predstavlja produktivnost dela," pojasnjuje Jože Smole z Gospodarske zbornice Slovenije.