Ker vlada ni sprejela predvidenih zaščitnih ukrepov v obliki prelevmanov na uvoz svinjskega mesa z Madžarske, je sosednja država konec tedna še povečala svoje izvozne stimulacije za svinjsko meso in žive prašiče. "To pomeni, da bo zastoj pri prodaji zatrl domači trg tega živila," opozarja Marko Višnar, predsednik GIZ - Prašičereja Slovenije in direktor Farm Ihan.
Kakor poudarjajo v združenju prašičerejcev, si Madžarska na eni strani lahko privošči dumpinške cene pri prodaji oziroma izvozu svinjskega mesa in živih prašičev, ker v svojem vzrejnem krogu še vedno uporablja ceneno in zdravju ljudi nevarno mesno kostno moko, poleg tega pa za stabiliziranje kmetijstva in ohranjanje kmetovanja rejcem zagotavlja še visoke izvozne stimulacije.
Poceni uvoz ne vpliva na znižanje cen v mesnicah
Ker poleg teh izvoznih spodbud madžarski rejci prašičev dobijo še dodatek za vsakega vzrejenega prašiča iz državnega rizičnega sklada za spodbujanje tovrstne kmetijske dejavnosti, slovenskim rejcem preprosto ni mogoče več vzdrževati konkurenčnosti na trgu. "Mesna industrija se namreč obnaša tržno, ko namesto prašičev slovenske reje kupuje madžarske," dodaja Višnar. Kljub temu se maloprodajne cene svinjskega mesa v slovenskih mesnicah niso znižale.
V Sloveniji po njegovih navedbah vzredimo samo dve tretjini potrebnega svinjskega mesa za prehrano, države z nenormalno visokimi izvoznimi stimulacijami pa poskušajo zaščititi svojo kmetijsko pridelavo in prirejo, obenem pa onemogočiti vzrejo v takšnih ekonomijah, kot je slovenska. "Če vlada v teh procesih ne vidi globalnih odnosov in razmer evropskega kmetijstva, slovenski prašičerejci kljub vse višji produktivnosti in zagotavljanju najstrožjih zdravstvenih in drugih varovalnih parametrov za zdravje ljudi nimamo dobre perspektive," je še opozoril Višnar.
Druge države so vzpostavile zaščito pred poljskim in madžarskim uvozom
Druge države so po Višnarjevih trditvah uspele vzpostaviti ustrezne sisteme zaščite nelojalne konkurence predvsem za madžarsko in poljsko svinjino, tudi z uvedbo 80-odstotnih carinskih dajatev, Sloveniji pa to ne uspeva. Prašičerejci se zato sprašujejo, ali spet ne gre za ekonomsko neutemeljeno lojalnost skupnosti držav pogodbenic CEFTA, kjer je Slovenija letos predsedujoča, "pa tudi zato slepo sledi deklarativnim interesom držav, ki so znale poskrbeti za svoje nacionalne ekonomije", je še dodal Višnar.