Poceni pogonska goriva: kaj vse ceno nafte tako zelo potiska navzdol

Marsikaterega voznika je razveselila novica, da bosta regulirani ceni pogonskih goriv, ki veljata na bencinskih servisih zunaj omrežja avtocest in hitrih cest, tudi v naslednjih 14 dneh ostali nespremenjeni - torej en evro za liter. Vlada je sicer zvišala trošarino za bencine in znižala trošarino za plinsko olje za pogon.

Cena obeh energentov se je na evro za liter spustila že 7. aprila. Vse od takrat je vlada večkrat zapored znižala trošarine. Kot pravijo, z minimalnimi trošarinami blažijo gospodarsko krizo - in to naj bi počeli še naprej. 

Seveda pa cena pogonskih goriv še zdaleč ni odvisna samo od trošarin, s katerimi lahko vlada vpliva na nihanja drobnoprodajne cene naftnih derivatov, ampak na ceno ključno vpliva cena surove nafte na mednarodnih trgih.

In tam se te zadnje mesece dogaja res veliko, države pa se na to različno odzivajo. Kitajska je denimo razmere izkoristila za to, da je s poceni nafto napolnila skladišča, zdaj, ko se pričakuje nov dvig cen na svetovnih trgih, pa naj bi s poceni nafto svojemu gospodarstvu omogočala pomembno konkurenčno prednost. 

Po popolnem strmoglavljenju počasno okrevanje: drugi val, več nafte, več napetosti

Cene nafte so dno dosegle aprila, od takrat je cena nafte brent za sodček (159 litrov), okrevala za 128 odstotkov in se od sredine junija drži nad 40 dolarji (34 evri). 

Vseeno pa so si proizvajalke nafte želele hitrejše okrevanje, kar pa se zaradi različnih dejavnikov ni zgodilo. 

Pandemija novega koronavirusa še vedno močno vpliva na cene nafte na globalnem trgu. Če so največji optimisti pričakovali, da bo odpiranje po pandemiji prineslo hitro rast povpraševanja, se to ni zgodilo. Namesto tega letalski promet ostaja izredno okrnjen, tudi cestni promet se ne vrača v stanje pred izbruhom, ocenjujejo analitiki Bloomberga, ki so analizirali stanje cestnih zastojev po odpiranju večjih držav.

Poleg tega se marsikje vrstijo nova zapiranja zaradi drugega vala okužb, kar je s seboj prineslo novo negotovost in omejeno povpraševanje. "Pandemija, ki je kar ni konec, države sili v nova zapiranja in to bo upočasnilo gospodarsko okrevanje," je za Economic Times dejal analitik Avtar Sandu.

Prav tako vse več nafte na trgu ne pripomore k višjim cenam, opozarjajo analitiki. Potem ko so članice Opec+, med katerimi sicer ne manjka nesoglasij, zmanjšale proizvodnjo, ta znova okreva. Skupina 23 izvoznic nafte s Savdsko Arabijo in Rusijo na čelu je potrdila, da namerava zmanjšati reze v dnevno proizvodnjo, kar bi z začetkom avgusta na trg prineslo dodatnih 2 milijona 159-litrskih sodčkov nafte. Povečanje bo nekoliko manjše le, če bodo v proizvodnjo zarezale države, ki so temu doslej nasprotovale. 

Savdski minister za energijo sicer pravi, da njihova dodatna proizvodnja ne bo dosegla svetovnih trgov, ampak naj bi bila namenjena pokrivanju domačih sezonskih potreb. Bo pa trg dosegla na primer nafta iz Severne Amerike, kjer se na delo vračajo delavci, ki so bili med vrhuncem covida-19 doma. 

Kupcev pa torej ni toliko, kot bi si proizvajalke želele. Tudi kitajsko nakupovanje se je nekoliko ustavilo, skladišča naj bi bila polna. Ob tem pa naj kitajske rafinerije ne bi več delale s takšno hitrostjo kot junija, kar naj bi še dodatno nakazovalo, da je kitajskih velikih nakupov konec. 

Svoj delež pa po mnenju analitikov k počasnemu okrevanju cen nafte prispevajo tudi geopolitične napetosti, še posebej zaostrovanje odnosov med ZDA in Kitajsko, ki prispeva k precejšnji negotovosti v svetu. 

Analitiki zato vse manj radi ugibajo o tem, kdaj se bodo cene znova povzpele na predkrizno raven. Kot poudarjajo, to ni odvisno le od konca pandemije in zmanjšanja geopolitičnih napetosti, ampak tudi od tega, koliko "koronanavad" bomo ohranili. 

Wall Street Journal navaja, da naj bi se Google in krovna družba Alphabet že odločila, da delo od doma za okoli 200.000 ljudi podaljšata do julija prihodnje leto. Kot ocenjujejo, bi bil to lahko pokazatelj, da bo veliko sektorjev prešlo na nove navade.

Analitiki Bank of America na primer menijo, da bo trajalo vse do leta 2023, da se bo povpraševanje po letalskem gorivu vrnilo na "predkoronske čase", to pa naj bi precej vplivalo na naftni trg.

V ZDA je sicer kar nekaj optimizma med naftnimi trgovci zavelo po sprejemu pakeata pomoči za gospodarstvo, vseeno pa večina ostaja previdna. 

Priprave na najhujše?

Da se nove realnosti še kako zavedajo tudi članice Opeca, pa danes poroča Reuters. "Ljudje se zavedajo, da obstaja možnost, da se povpraševanje morda ne bo nikoli vrnilo na raven pred pandemijo," je za to agencijo povedal vir blizu Opeca. 

Zavedali pa naj bi se tudi vse težjega položaja te organizacije, ki bo letos praznovala 60 let. "Njihova naloga bo vse težja, ker je povpraševanje po nafti slabše, vse več nafte pa na trg pošiljajo države, ki niso članice," je ocenil nekdanji analitik Opeca Hasan Qabazard.

Kot ocenjuje, šoki običajno vplivajo na trajne spremembe v vedenju ljudi in tokrat pričakuje podoben scenarij: "Obstaja skrb, da bo povpraševanje ostajalo nizko - tudi zaradi hitrega tehnološkega razvoja."

Lani je svet na dan porabil 99,7 milijona 159-litrskih sodčkov nafte. Opec je računal, da se bo številka letos povzpela na 101 milijon 159-litrskih sodčkov. Zdaj je več kot jasno, da se to ne bo zgodilo. 

Da težave niso nove, se sicer pri Opecu zavedajo že dlje časa, je pa zelo verjetno, zagotovo pa niso pričakovali tako hitrega strmoglavljenja, kot ga je povzročil covid-19. Leta 2007 so na primer napovedovali, da bo leta 2030 globalna poraba 118 milijonov 159-litrskih sodčkov na dan. Lani so napoved zmanjšali na dobrih 108 milijonov. Prav tako se vloga nafte v globalnem energetskem miksu zmanjšuje - če je leta 1993 predstavljala okoli 40 odstotkov, jih je lani le še 33. In analitiki menijo, da se bo ta trend še nadaljeval.