Ureditev delovnega časa v Veliki Britaniji ni v skladu z evropsko zakonodajo, ki zaposlenim priznava pravico do minimalnega dnevnega in tedenskega počitka, je v četrtek razsodilo Sodišče Evropskih skupnosti. V sporu glede t.i. opt-outa v prenovljeni direktivi o delovnem času je tako pritrdilo mnenju Evropske komisije, ki si prizadeva za postopno uveljavitev 48-urnega delovnega tedna brez izjem.
Velika Britanija naj omogoči odmor
Države članice EU morajo zagotoviti, da imajo delavci pravico do 11 ur odmora na vsakih 24 ur, ter do 24-urnega počitka na vsakih sedem dni, je razsodilo sodišče. Velika Britanija mora sprejeti tako ureditev, ki naj delodajalcem naloži, da bodo delavcem omogočili pravico do odmora, vendar pa niso dolžni zagotoviti, da bodo delavci to možnost dejansko tudi izkoristili, je poudarilo sodišče.
Razsodba sodišča pritrjuje stališču Evropske komisije, da je pravica delavcev do dnevnega počitka pravica, ki je ni mogoče ukiniti, je v odzivu na razsodbo poudarila tiskovna predstavnica evropskega komisarja za zaposlovanje Vladimirja Špidle. "Gre za vprašanje varnosti in ne za nekaj, glede česar bi se lahko pogajali," je stališče komisije.
Slovenija proti Franciji in Švedski
Evropska komisija je v prenovljeni direktivi predlagala postopno uveljavitev 48-urnega delovnega tedna brez izjem, predvsem Velika Britanija pa vztraja, da se mora pravica do izjemnega odstopanja od tedenske omejitve delovnega časa, t.i. opt-out, ohraniti tudi v prihodnje.
London v prizadevanjih za ohranitev opt-outa podpirajo tudi nekatere nove članice EU, med njimi Slovenija, ki je tako rešitev na zasedanjih pristojnih ministrov zagovarjala zaradi težav z delovnikom predvsem zaradi potreb v javnem sektorju, zlasti v zdravstvu. Za ukinitev opt-outa pa si prizadeva skupina držav na čelu s Francijo in Švedsko.
Finsko predsedstvo zdaj preučuje možnosti, kako prekiniti zastoj pri sprejemanju prenovljene direktive, vendar pa bodo imeli Helsinki pri iskanju kompromisne rešitve težko nalogo.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.