'Zviševanju cen v energetiki bo sledil dvig cen v trgovinah'. Levica za ponovno vladno regulacijo

Po tem, ko je v ponedeljek zvečer zaradi velikega navala voznikov na nekaterih prodajnih mestih zmanjkalo dizelskega goriva, so se premier Janez Janša, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec pogovorili z vodilnimi v Petrolu, MOL-u in OMV. Seznanili so se o zalogah in dobavah naftnih derivatov v prihodnjih tednih ter ukrepih za nemoteno oskrbo tudi v primeru prekinitev dobav iz Ruske federacije.

Gospodarski minister Počivalšek je ob robu današnjega vladnega obiska v Osrednjeslovenski regiji dejal, da je v tem trenutku ključna težava zagotoviti naftne derivate. Vendar pa je poudaril, da imamo v državi dovolj rezerv naftnih derivatov, da nas niti daljše motnje oskrbe ne bi smele skrbeti. "V vsakem primeru bo država intervenirala, da zagotovimo nemoteno oskrbo z naftnimi derivati," je poudaril. 

Minister Počivalšek je komentiral tudi rast cen in dejal, da imamo na cenovnem področju več možnosti. Ob tem je poudaril, da trošarine predstavljajo manjši del cene in da je treba najprej poskrbeti za stalne zaloge. "Država bo poskrbela, da cene ne bodo eksplodirale," je zagotovil. 

"Jutri bomo imeli sejo vlade na to temo, v tem trenutku pa na ministrstvu potekajo priprave za različne scenarije, ki se bodo odvijali v prihodnje," je dodal Počivalšek. Ključno sporočilo je, da imamo dovolj naftnih derivatov, tako da pomanjkanja v naslednjem obdobju ne bo.

Tudi minister za obrambo Matej Tonin poudarja, da ima Slovenija zadostne količine naftnih derivatov, da lahko uravnoteži nihanja na trgu. "Če bo država iz svojih rezerv dobavljala gorivo, bo tudi določila cene," je še dejal. 

Kaj se bo dogajalo v prihodnje, je odvisno od voditeljev Evropske unije in od odnosa do nafte, ki prihaja z ruskega območja, pravi Počivalšek. Tonin pa je spomnil, da Rusija zagotavlja le okoli 12 odstotkov nafte na svetovnem trgu, vendar pa je dodal, da je bila naša regija močno odvisna od ruske nafte.

Pišek: Zviševanju cen v energetiki bo sledil dvig cen v trgovinah

Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek je za STA povedal, da je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) v stalnem dialogu z vlado in drugimi deležniki v iskanju odgovora na zviševanje cen pogonskih goriv. Stanje v Evropi in v svetu ni normalno in je nevzdržno, je ocenil Pišek. 

"Že od oktobra govorim, da to ni energetska, ampak politična kriza," je poudaril. Ob tem je dodal, da je nastala kriza "globlja od trenutne politične opcije v Sloveniji ali EU" in ocenil, da na račun nastale krize, ne glede na prihajajoče volitve v Sloveniji, ni smiselno delati političnih zgodb. "Slovenija ni kriva za krizo v svetu, Evropi ali Ukrajini," je podčrtal.

Vlada v situacijo "bo posegla in mora poseči", je dejal Pišek in pojasnil, da pogovori o tem tečejo. Je pa poudaril, da vlada upravlja "z našim denarjem" in če tega denarja ne bo, ga vlada ne bo mogla deliti.

Opozoril je še, da bo zviševanju cen v energetiki sledila podražitev izdelkov v trgovinah. "Oktobra sem napovedoval 50-odstotno podražitev, danes lahko rečem 150 odstotkov. Cene se dnevno dvigujejo. A ne le, da gredo cene energije v nebo, lahko pride celo do pomanjkanja oskrbe s hrano in drugimi dobrinami," je posvaril.

GZS: Ob aktualni ravni cen nafte bi bila povprečna inflacija letos med 6 in 6,5 odstotka

Če se bodo cene nafte ohranile na aktualnih ravneh, bo to po oceni vodje analitike pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojana Ivanca povprečno rast cen v tem letu povišalo za 1,5 do dve odstotni točki. Namesto 4,5 odstotka, kolikor je osrednja ocena zbornice, ki ne upošteva aktualnih cen energentov, bi bila povprečna inflacija tako med 6 in 6,5 odstotka, je navedel za STA.

Nekajdnevna nihanja na trgu surovin po Ivančevih besedah na kratek rok ne vplivajo na povišanje cen gradbenega materiala in hrane, saj je to odvisno od povprečne cene v nekoliko daljšem obdobju. Cene nafte tako zelo hitro prehajajo v končne cene za potrošnike, ko gre za pogonska goriva, in to se vidi v teh dneh, na ceno hrane pa imajo, tako Ivanc, nekoliko zapoznel vpliv.

Po njegovih pojasnilih tveganja, da se cene nafte in tudi drugih energentov ter surovin obdržijo na aktualnih ravneh dlje časa, obstajajo. Ukrajina in Madžarska že ne izvažata več žit, možno je, da zahodne države prekinejo uvoz nafte in plina iz Rusije, Rusija pa bi se lahko odločila za prekinitev dobave zemeljskega plina, kar bi cene elektrike v EU pognalo še višje ter verjetno prispevalo k podražitvi vseh vrst energentov, v povratni zanki pa tudi nafto.

Energetski trgi so namreč, kot pojasnjuje glavni analitik GZS, precej povezani med seboj in jih je težko analizirati ločeno. Opozarja tudi, da je v energetiki na kratek rok težko dvigniti proizvodne zmogljivosti, sploh pri jedrski energiji in energiji iz fosilnih virov, obnovljivi viri pa prav tako na kratek rok ne morejo nadomestiti izpada energije iz plina, ki je prav zaradi njih tudi pridobil na veljavi.

Alternativni viri zemeljskega plina v obliki utekočinjenega plina imajo omejitev v infrastrukturi, saj terminali v Evropi niso tam, kjer je glavnina porabe, trajalo pa bo nekaj let, da se ta infrastruktura vzpostavi.

"Pri vrsti surovin opažamo, da pomanjkanja na trgu ni, povečala pa so se pričakovanja, da bi do njega lahko resnično prišlo," še pravi Ivanc.

Cene nafte se zaradi ruskega napada na Ukrajino in njegovih gospodarskih posledic že nekaj časa dvigujejo in tudi danes presegajo 120 dolarjev za 159-litrski sod. Prav danes se je dražja nafta izraziteje začela poznati tudi na bencinskih servisih, saj je cena dizla dosegla rekordne ravni, cena 95-oktanskega bencina pa se ji približuje.

Levica predlaga, da bi cene spet regulirala vlada

V Levici so medtem pripravili predlog zakona, po katerem bi vlada lahko kot pred prvo deregulacijo cen naftnih derivatov aprila 2016 znova regulirala te cene. "Predlog bomo danes poslali v podpis vsem poslanskim skupinam z željo, da se čim hitreje in s čim večjim konsenzom pride do rešitve," je povedal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec.

"V ponedeljek smo na bencinskih servisih videli, kako napačna je bila poteza vlade glede deregulacije cen goriv, prve leta 2016, ko so se sprostile cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja, in druge leta 2020, ko je prišlo do popolne liberalizacije cen naftnih derivatov," je v današnji izjavi poudaril Vatovec.

Zato po njegovih besedah predlagajo zakon, s katerim bi se vzpostavilo stanje, kakršno je bilo pred prvo spremembo leta 2016 in da bi država ponovno regulirala cene naftnih derivatov. "S tem bi pomagali v času, ko se ljudje soočajo z draginjo, višjimi cenami elektrike, hrane in ostalih živil. Prosti trg več kot očitno ni rešitev," je pojasnil.

Kot je spomnil, so rešitve za to predlagali že večkrat. Po njegovem tako ne gre za predvolilno temo, temveč za rešitve, ki bi ljudem, ki se soočajo z vse višjimi stroški, "krepko olajšale življenje".

Vlada je cene naftnih derivatov regulirala od leta 2000 z uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Aprila 2016 je sprostila oblikovanje cen 100-oktanskega bencina in kurilnega olja, novembra 2016 oblikovanje cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah, oktobra 2020 pa še vseh preostalih cen pogonskih goriv.