Podjetniki predlagajo podaljšanje bonov in zamrznitev minimalne plače

Ukrepi vlade v času epidemije so bili precej hitri in učinkoviti, vseeno pa terjajo izboljšave, sploh ker je bilo, sicer na srečo, porabljenega bistveno manj denarja od napovedi, ocenjujejo podjetniki, ki zato ministrskemu zboru predlagajo osem sprememb. 

"Eno je pomagati tistim, ki so najbolj prizadeti, dokler kriza ne mine, drugo pa je spodbuditi s tem, da ne vračajo državne pomoči, tiste, ki so dobri, saj bodo ti ustvarjali nova delovna mesta," pravi Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov (SBC). 

Med prve zagotovo sodijo podjetja, ki se ukvarjajo s kongresi, sejmi in koncerti. Tudi zato predlagajo, da se za vse, ki so jim prihodki letos upadli za več kot polovico, ukrep čakanja na delo podaljša do decembra. In še, da se boni lahko koristijo do polovice naslednjega leta, unovčiti pa bi jih bilo mogoče tudi za ogled naravne oziroma kulturne dediščine in celo prireditev. 

Ko je prizadeta industrija srečanj, ki sicer zaposluje le 7.000 ljudi, to čutijo mnogi, pravi Martin Jezeršek. "Povprečen kongresni multiplikator je 3,3, kar pomeni, da bo celo gospodarstvo letos izgubilo kar 750 milijonov." 

Ob takih izgubah si številna podjetja torej ne morejo privoščiti novih stroškov. Dodaten dvig minimalne plače z novim letom pa bi bil za mnoge lahko celo usoden udarec. Kot je povedal Štefan Pavljinek iz SBC, zato zahtevajo, da se minimalna plača zamrzne do "boljših časov". "Delodajalci se strinjamo, da je dober delavec v Sloveniji dobro plačan, da tiste panoge, ki tega ne zmorejo, morajo pa vseeno preživeti." In to, upajo podjetniki, bi morala razumeti tako vlada kot tudi socialni partnerji. 

Predsednik SBC Jure Knez je opozoril, da boja s koronavirusom "še nismo dobili in stopamo v drugi polčas". Po svetu obstaja velika mera negotovosti, kaj se bo dogajalo do konca leta, nekatere panoge pa so bolj prizadete kot druge, zato potrebujejo pomoč. V Klubu slovenskih podjetnikov si želijo izboljšanja pogojev za zagotovitev dodatne likvidnosti podjetjem z državnim poroštvom in podaljšanje tega ukrepa do konca junija 2021. "Izdajanje posojil s poroštvom države v praksi ni zaživelo, zaradi različnih razlogov tudi ni veliko interesa, ker pa ne vemo, kaj bo prinesla prihodnost, se mi zdi bistveno, da ta ukrep dejansko zaživi," je ocenil Knez.

Vsi predlagani ukrepi Kluba Slovenskih podjetnikov:

1. Izboljšanje pogojev za zagotovitev dodatne likvidnosti podjetjem z državnim poroštvom in podaljšanje tega ukrepa do konca junija 2021.

2. Brisanje pogoja padca prihodkov za več kot 10 % v letu 2020 glede na leto 2019 za podjetja, ki so uporabljala inštrument iz ZIUZEOP (PKP1) in ZIUOOPE (PKP3).

3. Podaljšanje čakanja na delo za izjemno prizadete, ki jim bodo letos glede na leto 2019 prihodki od prodaje upadli za več kot 50 %, in sicer do konca leta 2020. 

4. Vavčerji za podjetja iz industrije srečanj, ki so izjemno prizadeta zaradi epidemije, in sicer v višini 10 % njihovih lanskih prihodkov od prodaje.

5. Razširitev možnosti izrabe turističnih bonov za vstopnice pri ponudnikih ogledov naravne in kulturne dediščine državnega pomena in industrije srečanj ter podaljšanje možnosti njihovega koriščenja do 30. 6. 2021.

6. Zamrznitev določil Zakona o minimalni plači, ki bo omogočil velik dvig plač s 1. 1. 2021, ob hudi prizadetosti podjetij, in stališče o dolgotrajni oskrbi.

7. Uvedba epidemioloških pravil za tuje delavce po vzoru nekaterih zahodnih držav, s testiranjem in krajšo karanteno.

8. Debirokratizacija.