"Tako težko v tej državi še ni bilo." S temi besedami je Marko Kajzer, podjetnik s 43-letnim stažem, opozoril, da so se razmere za poslovanje v zadnjih letih močno poslabšale, in se zavzel za sprejetje interventnega zakona. Pa je slovensko gospodarstvo res v tako slabi formi? Podatki statističnega urada (Surs) in napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) slikajo precej bolj optimistično podobo, čeprav razgaljajo tudi izzive.
Bruto domači proizvod je po podatkih Sursa v letošnjem drugem četrtletju zrasel za zavidljivih pet odstotkov, medtem ko je bila gospodarska rast v primerjavi z istim obdobjem lani v prvi polovici leta 4,1-odstotna. Poganjali so jo predvsem domača potrošnja, investicije in okrepljena zunanja menjava.
Mednarodni denarni sklad je v oktobrski napovedi skladno s pričakovanji izboljšal gospodarske obete za Slovenijo. V primerjavi z ocenami iz aprila je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka. Svetovni BDP se bo medtem letos okrepil za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,4 odstotka, napoveduje IMF.
Tudi Umar je v septembrski napovedi močno izboljšal napoved gospodarske rasti za letos. Namesto dveodstotne rasti bruto domačega proizvoda po novem pričakuje 3,8-odstotno rast, ki je predvsem posledica znatnega pospeška v prvem polletju. V letih 2027 in 2028 se bo rast umirila na 2,5 oziroma na 2,3 odstotka.
Domača potrošnja se je medletno okrepila za 5,9 odstotka. Gospodinjstva so za končno potrošnjo porabila 3,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani, močno rast so beležile investicije. Bruto investicije v osnovna sredstva so se po podatkih Sursa povečale za 13,2 odstotka, največ zaradi naložb v zgradbe in objekte, ki so se skupno zvišale za 19 odstotkov. Investicije v drugo opremo in stroje so se povečale za 10,1 odstotka, pri čemer je rast investicij v transportno opremo dosegla skoraj 15 odstotkov.
Dodana vrednost v gospodarstvu se je medletno zvišala za 4,8 odstotka. Najhitreje je raslo gradbeništvo, kjer je bila rast skoraj 16-odstotna. Pomemben prispevek so imele tudi dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, kjer je bila rast najvišja v zadnjih štirih letih, ter predelovalne dejavnosti, ki so dosegle najboljši rezultat v zadnjih šestih četrtletjih.
Rast menjave s tujino
Potem ko je bila rast blagovne menjave v drugem četrtletju najvišja po tretjem četrtletju 2024, se je ugoden trend nadaljeval tudi v naslednjih mesecih. Izvoz blaga in storitev se je v drugem četrtletju povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka. V tretjem četrtletju je bil izvoz blaga medletno višji za 10,9 odstotka, medtem ko se je uvoz povečal za 34,7 odstotka oziroma za 10,1 odstotka brez vpliva poslov oplemenitenja.
Rast gospodarstva se odraža tudi na trgu dela. V drugem četrtletju je bilo zaposlenih približno 1,1 milijona ljudi, kar je 3.500 več kot pred letom dni. Največ novih zaposlitev so ustvarile strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter javni sektor, medtem ko se je zaposlenost v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za okoli 3.000 oseb.
Zadnji podatki Sursa glede vrednosti industrijske proizvodnje segajo v avgust. Vrednost industrijske proizvodnje se je medletno zvišala za 4,8 odstotka, skupni prihodki od prodaje pa so zrasli za 6,4 odstotka, predvsem zaradi 6,6-odstotne rasti v predelovalnih dejavnostih.
Tudi ti podatki kažejo dobro kondicijo gospodarstva, opozorilne luči pa se začnejo prižigati, ko se ozremo k inflaciji. Po podatkih Umarja je medletna inflacija oktobra ostala pri 3,3 odstotka, poganjale pa so jo predvsem višje cene energentov.
Kaj muči gospodarstvo?
Kajzer je omenil, da podjetnikom zaradi naraščajočih stroškov dela, prispevkov in drugih obveznosti ostaja vse manj prostora za razvoj.
V oktobrski raziskavi poslovnih tendenc, ki jo opravlja Surs, je rast stroškov dela kot omejitev navedlo 38 odstotkov podjetij v trgovini na drobno in 44 odstotkov v gradbeništvu. V trgovini na drobno sicer kot največjo oviro prepoznavajo konkurenco v sektorju (47 odstotkov), v gradbeništvu pa pomanjkanje usposobljenih delavcev (48 odstotkov), visoko (41 odstotkov ali 11 odstotkov več kot lani) so tudi visoki stroški materiala.
V predelovalnih dejavnostih so kot omejitve najpogosteje izpostavili negotove gospodarske razmere (39 odstotkov), sledila sta pomanjkanje usposobljenih delavcev in nezadosten obseg tujega povpraševanja. V storitvenih dejavnostih pa sta med odgovori prevladovala nezadostno povpraševanje in pomanjkanje delovne sile.
Tako je Surs pozitivnim dejavnikom navkljub oktobra zabeležil rahel upad gospodarske klime. K slabšemu razpoloženju sta največ prispevala upad zaupanja med potrošniki in v trgovini na drobno, medtem ko sta se zaupanje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu nekoliko izboljšala.
Kljub temu statistični podatki ne pritrjujejo besedam, da tako težko še ni bilo. Slovenija namreč dosega razmeroma visoko gospodarsko rast, brezposelnost je nizka, investicijska aktivnost pa močna. Vendar pa to ne pomeni, da podjetja nimajo resnih težav. Soočajo se z visokimi stroški dela, pomanjkanjem usposobljenih kadrov, negotovim mednarodnim okoljem in šibkejšim povpraševanjem na nekaterih trgih.
Opozorila fiskalnega sveta
Po ocenah, ki jih je fiskalni svet objavil septembra, bi uveljavitev zakona o interventnih ukrepih verjetno spodbudila gospodarsko rast. "Vendar njeni povratni učinki v nobeni opravljeni simulaciji tudi po desetih letih ne nadomestijo neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda v celoti," so opozorili.
Samo v prihodnjem letu bi uveljavitev zakona javnofinančni primanjkljaj povečala za okoli 1,2 milijarde evrov oz. okoli 1,5 odstotka napovedanega bruto domačega proizvoda. Največ bi k temu prispevali uvedba kapice na plačilo socialnih prispevkov za bruto dohodke nad 7500 evrov (264 milijonov evrov) in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela po izpolnitvi upokojitvenih pogojev (257 milijonov evrov), je fiskalni svet zapisal v analizi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.