Dr. Nadya Zhexembayeva
IEDC-Poslovna šola Bled
Ko slišite besedo "revščina", se vam v mislih prikaže podoba otroka z iztegnjeno roko in velikimi očmi, ki strmi v vas s televizijskega zaslona. Če poleg nje postavite besedo "podjetništvo", se miselni zaslon pod pritiskom oksimorona izklopi. Podjetništvo in revščina sta tako rekoč nezdružljiva; obilje in življenjska sila prvega sta nezdružljiva z bedo in mrtvilom druge. Pa je temu res tako?
V zadnjih letih se je nekaj organizacij posvetilo vlogi gospodarstva pri spopadanju z najtežjimi problemi novega tisočletja – problemov, ki jih izpostavljajo Razvojni cilji novega tisočletja OZN. Med osmimi cilji, ki jih je razglasilo vseh 191 držav članic Organizacije združenih narodov, stoji revščina povsem nedvoumno na prvem mestu in odpira vrata svojim hčeram – lakoti, bolezenskim epidemijam, visoki smrtnosti in degradaciji okolja. Več kod 4 milijarde ljudi – nad 60 % svetovnega prebivalstva – se preživlja z manj kot 1.500 dolarji na leto. Vsake 3,6 sekunde en človek umre zaradi podhranjenosti in z njo povezanih vzrokov, medtem ko vsak dan 8.000 ljudi umre zaradi AIDS-a (PDF). Ob tem pa razvoj še vedno velja za državno oziroma nepridobitno zadevo. Zasebni sektor, bržkone najkrepkejša institucija družbe, ostaja bolj ali manj odmaknjen od problemov razvoja in odpravljanja revščine ter zanje nezainteresiran. Je torej v gospodarski dejavnosti sploh prostor za mednarodni razvoj?
Podobnih misli sta akademika C. K. Prahalad in Stu Hart, katerih delo o Osnovi ekonomske piramide je zadnje čase spodbudilo precej zanimanja. Enako meni 175 gospodarskih družb, članic Svetovnega gospodarskega sveta za trajnostni razvoj WBCSD, ki je leta 2005 izdal zelo praktično poročilo Gospodarstvo za razvoj: Poslovne rešitve v podporo razvojnim ciljem novega tisočletja (PDF). Intenzivnost konkurence in potrebe po gospodarski rasti v poslovnem svetu ne dopuščata izbire – že zdaj mora gospodarstvo razmišljati o novih trgih prihodnosti (pri katerih bi tiste 4 milijarde porabnikov prišle kar prav), hkrati pa ponuja neverjetne priložnosti za doseganje začasnih dobičkov v državah v razvoju tudi v sedanjosti. Ali kot pravi poročilo WBCSD: "Podjetništvo je dobro za razvoj in razvoj je dober za podjetništvo."
Četudi ta naslov najverjetneje ne bo pridrvel na naslovnice poslovnih medijev, je trg s preoblikovanjem mednarodnega razvoja v cvetočo poslovno priložnost svoj glas pravzaprav že oddal. Sledi le nekaj inovativnih načinov, kako se to dogaja.
Vizionarski pogled na izdelke in storitve
Prispevek "mednarodnega razvoja" k drugim načelom razvoja izdelkov ima lahko nepričakovane posledice in lahko odpre nove trge. Korporacija Danone je denimo podhranjenost na Kitajskem spremenila v konkurenčno prednost – ki je zagotovila dobro prodajo cenovno ugodnih izdelkov, ki se spopadajo s pomanjkanjem kalcija in slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja železa, ki pestita kitajsko podeželje. Interface – največji svetovni komercialni proizvajalec preprog – se z degradacijo okolja spopada s pomočjo biomimikrije - ideje, da lahko naravni sistemi usmerjajo oblikovanje človeških izdelkov. Novi načini oblikovanja so privedli do preproge Entropy, katere vsak primerek je drugačen od drugih in ki je trenutno najbolje prodajana preproga v Združenih državah Amerike – vse to z zmanjšanjem količine odpadkov v obratih in s podaljšanjem življenjskega cikla izdelka.
Posredovanje pri javno-zasebnih partnerstvih
Združevanje sredstev gospodarstva s kontekstualnim znanjem mednarodnih razvojnih agencij bi lahko predstavljalo nov operacijski standard podjetij po vsem svetu. Procter & Gamble je tako v boju proti onesnaženju vode z Mednarodnim svetom medicinskih sester ter s Centri za nadzor in preprečevanje bolezni in Agencijo za mednarodni razvoj ZDA sklenil partnerstvo, katerega končni rezultat je bil cenovno ugoden (0,01 dolarja na liter) izdelek za čiščenje vode, ki je porabnikom na Filipinih ter v Gvatemali, Maroku in Pakistanu zagotovil več kot 20 milijonov litrov čiste pitne vode. Zdravstveni inštitut OneWorld je svoj poslovni model v celoti zasnoval na ideji partnerstva – prejemanja donacij od pridobitnih farmacevtskih družb v obliki osnutkov zdravil z nizkim potencialom za trženje na Zahodu, nato razvoja teh osnutkov v varna in učinkovita zdravila ter naposled sklepanja partnerstev z znanstveniki in proizvajalci iz držav v razvoju, ki so zdravila po sprejemljivih cenah ponudili porabnikom.
Ustvarjanje odprtih možnosti financiranja za množično podjetništvo
Rojstvo mikrokreditiranja je naznanilo novo obdobje odnosov med gospodarstvom in družbo v razvoju. Klasični mehanizem, ki ga je razvila družina podjetij Grameen v Bangladešu, dandanes uporabljajo družbe po vsem svetu, med njimi na primer Cemex, tretji največji proizvajalec cementa na svetu. Cemex se je s problemom revščine spopadel z združevanjem svojih izdelkov v "naredisam" program za hišna popravila, namenjen najrevnejšemu prebivalstvu Mehike. S pomočjo mikrokreditov, skupnostnega združevanja sredstev, nizkih fiksnih cen, ponudbe materialov na kredit, načrtov domov po fiksnih stroških in nadzorovanih gradbenih storitev je Cemex razvil program "Patrimonio Hoy" ter s tem prodrl na novo tržišče 10.000 gospodinjstev. Družba ShoreBank pa se ukvarja z odpravljanjem revščine v "razvitih" skupnostih; družba se s pomočjo pridobitnega komercialnega bančništva osredotoča na urbani razvoj mestnih središč na srednjem zahodu ZDA. Banka svoje poslovalnice strateško odpira v revnih skupnostih, kjer ponuja najbolj prikrajšanim prebivalcem ZDA edinstvene programe za spodbujanje podjetništva in dostop do kapitala.
Preoblikovanje poslovnih usmeritev in postopkov
Včasih gre pri spopadanju z razvojnimi vprašanji preprosto za preoblikovanje že obstoječih postopkov in usmeritev podjetja. Hindustan Lever – indijska podružnica družbe Unilever – se je uspel z revščino, zdravstvom ter spolno neenakostjo spopasti s preprostim preoblikovanjem svojega modela distribucije. Težave z doseganjem porabnikov v 638.000 odročnih indijskih vaseh je privedla do oblikovanja Projekta Shakti, ki ženskam s podeželja nudi podjetniške priložnosti in pomaga okrepiti njihov položaj v družbi, hkrati pa koristi tudi distribucijskim potrebam družbe. Izobraževalni del projekta se ukvarja z zdravstvenimi težavami regije ter obljublja bistveno zmanjšanje števila primerov driske in pomanjkanja joda. Oblikovanje Ekvatorskih načel pa je primer vpliva premišljenih usmeritev na poslovno uspešnost in družbeno korist. Ta sklop smernic nudi jasne usmeritve za ocenjevanje in obvladovanje okoljskih in družbenih tveganj na področju financiranja projektov ter tako zaostruje zahteve po družbeni odgovornosti projektov, dražjih od 50 milijonov dolarjev. Doslej je načela sprejelo že več kot 40 večjih finančnih ustanov, seznam pa se še podaljšuje.
Seveda je čas tisti, ki bo imel zadnjo besedo pri obvladljivosti tovrstnih poslovnih inovacij. Čas nas bo tudi pozval k novim inovativnim rešitvam – zahteval bo nove načine, kako naj vse nove milijarde bogatih prebivalcev živijo v obojestransko koristnem razmerju z ekosistemom planeta – in pozivu se bomo odzvali.
*Dr. Nadya Zhexembayeva je profesorica za trajnostni razvoj na IEDC-Poslovni šoli Bled.
