Upravni odbor ameriškega avtomobilskega podjetja General Motors se je v torek presenetljivo odločil, da ne bo prodal večinskega deleža v evropskih podjetjih Opel in Vauxhall kanadskemu proizvajalcu avtomobilskih delov Magna International, ampak bo obdržal obe podjetji. Odbor je odločitev utemeljil z izboljšanim poslovnim ozračjem in strateškim pomenom obeh podjetij za lastno tržno strategijo.

Generalni direktor General Motorsa Frederick Henderson je v izjavi sporočil, da bo družba kmalu predstavila načrt prestrukturiranja tako nemški kot tudi drugim vladam in upa, da ga bodo dobro sprejeli. "Vemo, da so vsi vpleteni utrujeni zaradi zapletov in dolgotrajnega reševanja tega vprašanja. Vendar pa je bil naš cilj od samega začetka, da zagotovimo najboljšo dolgoročno rešitev za naše stranke, zaposlene, dobavitelje in prodajalce, zaradi česar smo se sedaj tako odločili," je sporočil. Podrobnosti načrta prestrukturiranja niso znane, Henderson pa je dejal, da so se poslovni pogoji v Evropi izboljšali, obenem pa se je izboljšalo splošno finančno zdravje podjetja General Motors. ''Zato smo prepričani, da lahko evropsko poslovanje uspešno prestrukturiramo.''

Ameriška vlada, ki je 60-odstotna lastnica General Motorsa, je s 50 milijardami dolarjev pomagala obdržati podjetje pri življenju. Tiskovna predstavnica finančnega ministrstva ZDA Meg Reilly je sporočila, da se administracija predsednika Baracka Obame ni vmešavala v odločanje odbora družbe.

Nemška vlada, ki je podpirala prodajo Magni predvsem zaradi ohranitve delovnih mest, odločitve uradno še ni komentirala. Viri pa poročajo, da je nemška kanclerka Angela Merkel, ki je trenutno v ZDA, presenečena. Za novega gospodarskega ministra Rainerja Brüderleja je odločitev ''popolnoma nesprejemljiva'', Christine Lieberknecht, glavarka zvezne dežele Turingija, kjer je Oplova tovarna, pa jo je označila za ''podlo potezo''. Iz kabineta predsednika ruske vlade Vladimirja Putina pa so sporočili, da bo avstrijsko-kanadsko-ruska naveza (Magna in Sberbank) odločitev ameriškega GM temeljito analizirala. Ruska vlada obenem izraža močno zaskrbljenost nad odločitvijo ameriškega proizvajalca.

Predsednik upravnega odbora Opla Klaus Franz je preklical milijone evrov vrednih poslov, ki so jih sklenili z različnimi podjetji, s prepričanjem, da bo prodaja stekla. Oplovi delavci medtem že napovedujejo stavke, s krajšo prekinitvijo dela naj bi začeli v četrtek. Nad odločitvijo so začudeni tudi zaposleni v španskem proizvodnem obratu Opla, kjer so predvsem izčrpani zaradi negotovosti po dolgih mesecih pogajanj. Predstavnik zaposlenih je poudaril, da delavci sedaj lahko samo čakajo na nadaljnje načrte GM.

Velik denar za nič?

General Motors je že septembra sprejel odločitev o prodaji obeh podjetij Magni, vendar pa so zadeve oktobra zapletli evropski regulatorji, ki so se odzvali na pritožbo podjetja RHJ International s sedežem v Belgiji, za katerim stoji ameriški kapital. 13-članski upravni odbor General Motorsa se je v torek sestal v Detroitu ter znova odločal o prodaji Opla in britanskega Vauxhalla Magni International iz Kanade, s katerim sodeluje tudi ruska banka Sberbank.

Medtem ko je nemška vlada podpirala prodajo Magni, pa je ameriška zagovarjala prodajo RHJ, ki se je pritožil, da je nemška vlada izvajala politični pritisk, naj General Motors proda Opel Magni. Ena od zadnjih ovir je bila sicer odpravljena v torek, ko so zaposleni v nemški tovarni privolili v znižanje plač in ugodnosti v višini 265 milijonov evrov na leto v zameno za delnice v novem prestrukturiranem podjetju.

Nemška vlada je obenem obljubila 4,5 milijarde dolarjev za pomoč pri prestrukturiranju. Takratni nemški minister za gospodarstvo Karl-Theodor zu Guttenberg je po pritožbi RHJ zagotovil, da finančna podpora vlade ni vezana na prodajo Magni. Izjava je sedaj General Motors prepričala, da mu Opla ni treba prodati, kar naj bi pomenilo, da bo nemška vlada pomagala tudi alternativnim načrtom za prestrukturiranje.