Plače bodo višali v skladu s slovensko in evropsko inflacijo, rastjo tečaja evra ter z realnim povečanjem produktivnosti. Tolikšno povišaje plač naj bi še zagotavljalo ohranitev delovnih mest in konkurenčnost podjetij.
Čeprav k podpisu niso pristopile tri sindikalne centrale, so podpisniki izrazili zadovoljstvo nad dogovorom. Ob tem so izpostavili, da je to šele prvi korak h končnim dogovorom o politiki plač, ki bodo sklenjeni s kolektivnimi pogodbami dejavnosti, finančni minister Dušan Mramor pa je tri sindikalne centrale pozival, naj se držijo socialnega sporazuma in pristopijo k dogovoru.
Po njegovih besedah je ta dogovor še v skladu s socialnim sporazumom, ta pa je na meji možnega, da bo Slovenija še ohranila konkurenčno gospodarstvo. "Zavedati se moramo, da vstopamo v izredno konkurenčno okolje," je poudaril Mramor in opozoril, da se ob prosti mobilnosti kapitala lahko ta preseli iz Slovenije v države s cenejšo delovno silo in ne bo delovnih mest. "Kaj nam pomagajo višje plače, če ni delovnih mest?" je dodal minister.
Premier Anton Rop je po podpisu sicer izrazil zadovoljstvo, a ocenil, da dokler ni končnih dogovorov, še ni razloga za proslavljanje. "Danes smo odprli pot in sedaj čakajo pogajalce zelo težki pogovori in dogovori. Upam, da bo socialno partnerstvo zmagalo in da bomo prišli do dogovora z vsemi dejavnosti," je dejal. Dogovorjeni način usklajevanja plač naj bi namreč veljal do sprememb kolektivnih pogodb, ki bodo zagotovile, da se tovrstna povečanja vgradijo v nove plačne sisteme.
Zadovoljen je bil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, ki sedaj pričakuje rezultate na panožni ravni. "Gre za spremembo miselnosti, ki je doslej favorizirala visoke plače, je prvi korak k cilju uresničevanja socialnega sporazuma in je zaščita plač pred rastjo življenjskih stroškov," je dejal Semolič. Ob tem je poudaril, da je to prvi korak k zaščiti delavskih standardov, drugi korak pa so pogajanja. Po njegovih besedah bodo prvi dnevi maja zelo pomembni. Z napovedano splošno stavko 26. maja mislimo resno, o njej pa se bo odločalo najkasneje 14. maja, je ponovil Semolič.
Sindikalne centrale Pergam, Neodvisnost in Konfederacija sindikatov 90 (KS 90) pa poudarjajo, da kljub dobri rešitvi o enakem dvigu plač za vse zaposlene, predlog vsebuje kar nekaj spornih točk. Predlog ne upošteva najpomembnejših pripomb treh sindikatov, zato je zanje nesprejemljiv. Z usklajevanjem plač kot dodatkom k izplačani bruto plači, ni rešen problem plačnega sistema, prav tako je sporna določba, ki govori o veljavnosti dogovora, je med ključnimi razlogi za nepodpis dogovora na skupni novinarski konferenci izpostavil predsednik KS 90 Boris Mazalin.
Ker po mnenju predsednika Neodvisnosti Draga Lombarja razhajanja niso bila tako velika, da jih ne bi bilo mogoče uskladiti, sindikati predlagajo, naj se pogajanja nadaljujejo.
Glavni očitki treh sindikatov
Glede na to, da se bo znesek uskladitve prištel k bruto izplačani plači in ne v osnovno plačo, s čimer bi se povečali tudi dodatki, bodo delavci prikrajšani za okoli 30 odstotkov, je opozoril predsednik Pergama Dušan Rebolj. Kot je dodal, je znesek povišanja (2600 tolarjev neto) prenizek, da bi lahko prispeval k hitrejšemu izboljševanju položaja delavcev z najnižjimi plačami. Po Mazalinovem mnenju pa je s takim načinom zamujena priložnost za spremembo veljavnega plačnega sistema.
Za sindikate je močno sporen tudi zadnji član dogovora, po katerem ta začne veljati, ko ga podpišejo vlada, večina delodajalskih organizacij in večina sindikalnih zvez oz. sindikalnih zvez z večino sindikalnega članstva. Prav slednje je po mnenju sindikatov neskladno tako z zakonom o reprezentativnosti sindikatov (po katerem so reprezentativni sindikati enakopravni partnerji) in ustavo, negira pa tudi socialno partnerstvo. Kriterij večine sindikalnega članstva je namreč neizmerljiv, zato so predlagali, naj se namesto tega v dogovor zapiše dikcija sindikalnih zvez, ki zastopajo večino zaposlenih v zasebnem sektorju. Vendar tak predlog ni bil sprejet.
Po mnenju sindikatov bodo z novim načinom usklajevanja minimalne plače prikrajšani tudi delavci, ki prejemajo to plačo. Medtem ko je minimalna plač doslej rasla glede na rast bruto domačega proizvoda in inflacije, se bo sedaj povečala za določen znesek, in sicer bo od avgusta letos znašala 117.500 tolarjev, od avgusta prihodnje leto pa 122.600 tolarjev. S takim načinom pa naj bi bili delavci v dveh letih mesečno prikrajšani za 4000 tolarjev bruto, je pojasnil Rebolj. Kot je dodal, pa je pozabljen tudi dogovor iz socialnega sporazuma, da bi posebni zakon uredil kriterije za minimalno plačo.
Med drugim je za sindikate sporno tudi, da dogovor ne določa usmeritev za managerske plače, niti rokov za sprejem panožnih kolektivnih pogodb, od katerih je odvisna veljavnost dogovora. Ne strinjajo pa se tudi s tem, da se bodo od eskalacije odšteli vsi drugi dvigi plač, tako da se bo izplačala le razlika.
