Koliko bodo življenjske stroške oziroma inflacijo dvignile novembrske podražitve?
Približno za 0,1 odstotne točke.
Urad napoveduje slabšo gospodarsko rast od predvidene. Bomo v prihodnjem letu živeli slabše?
Mislim, da je 3,5-odstotna gospodarska rast še vedno visoka, tako da bi težko rekli, da bomo živeli slabše. Seveda pa zahteva ta situacija, predvsem od podjetij na mednarodnih trgih, določeno prilagajanje, zlasti bolj aktivno politiko konkurenčnosti, zniževanje stroškov in podobno. Prilagajanje pa se seveda zahteva tudi od države.
Kot velik problem slovenskega gospodarstva se veš čas kaže rast plač. Govori se, da bi jo bilo potrebno upočasniti, zgodi pa se zelo malo. Kaj bi po vašem mnenju morala vlada konkretno storiti?
Gre seveda za rast plač v javnem sektorju, kjer je glavni problem v samem postopku dogovarjanja, kjer so letos že bili sprejeti določeni ukrepi, zato se ta način dogovarjanja o plačah centralizira, tako da ima večjo vlogo tisti, ki je potem tudi dejansko odgovoren za izdatke, ki jih te plače povzročajo.
Na uradu ugotavljate, da so potrebne reforme na trgu delovne sile. Kak konkretno bi bilo potrebno spremeniti?
Gre predvsem za večjo fleksibilnost tega trga, za manjše stroške sklepanja pogodb o zaposlitvi in prekinjanja teh pogodb na strani delodajalcev in delojemalcev. To so pogodbe, ki so sedaj vključene v predlog novega zakona o delovnih razmerjih, o katerem je bilo pred kratkim doseženo soglasje med socialnimi partnerji.
Koliko ste zadovoljni s tistimi predlogi, ki jih dajete vladi. Koliko jih vlada dejansko upošteva, konkretno imamo v mislih predlog za spremembe trga delovne sile?
Naš predlog je bil ena od reform, ki so sestavni del tranzicije in prilagajanja gospodarskemu redu Evropske unije. Smo pa bili mi eni izmed tistih, ki so opozarjali na to, da je fleksibilnost trga delovne sile nujno potrebna za večjo konkurenčnost gospodarstva.
