
Povišanje davkov pogosteje nastopi v letih po krizi kot v drugih letih. Višje davčne stopnje je mogoče opaziti predvsem pri dohodnini, davku od dohodkov pravnih oseb in davku na dodano vrednost, je pred dnevi sporočil inštitut.
"Večinoma se davki zaradi krize povišajo zelo hitro, še v času krize ali v naslednjem letu," je dejal direktor centra za javne finance pri Ifu, Niklas Potrafke.
"Države, ki so zvišale davke po krizah, so pogosto beležile padec gospodarske rasti in rast dohodkovne neenakosti," je ob tem opozoril Potrafke. "Politični odločevalci bi morali upoštevati dejstvo, da lahko višanje davkov po krizi vpliva na okrevanje gospodarstva," je še dejal.
V študijo so bile vključene davčne politike 22 industrijskih držav, ki so sledile 235 krizam med letoma 1962 in 2014. Kot krize so raziskovalci upoštevali tako gospodarsko in finančno krizo kot naravne katastrofe. Pri davčni politiki so spremljali dohodnino, davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost, trošarine, davek na premoženje in prispevke za socialno varnost.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.