Pohlepne naftne družbe ali požrešna država?

Ali so zaradi vladnih potez v Petrolu ogrožena delovna mesta, sponzorske pogodbe in donacije, pa tudi investicije največje naftne družbe v Sloveniji?

Po tem ko je vlada Roberta Goloba na pobudo ministra za delo Luke Mesca zvišala minimalno plačo, so v naši največji energetski družbi na nogah. Na eni strani smo omejeni z maržami, medtem ko država na liter prodanega dizelskega goriva vzame več kot 81 centov, pravijo. Finančni minister Klemen Boštjančič jim vrača s težkimi besedami, da bodo pohlepne multinacionalke in naftne družbe vedno stremele k določanju cen in čim manjšemu plačevanju delavcev.

A kaj ta spor med Petrolom in vlado, ki ga na bencinskih črpalkah (spomnimo tudi z začasnim zaprtjem nekaterih poslovalnic) občutimo vsi, pomeni za slovensko gospodarstvo?

V največji slovenski energetski družbi – Petrolu – so po dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto zazvonili alarmi. "Petrol je v decembru 2025 sprejel plan, poslovni načrt za leto 2026, v katerem pa nismo predvideli rasti minimalne plače za kar 16 odstotkov. S tem je naš plan ogrožen," pravi predsednica nadzornega sveta Vesna Južna.

Zato so napovedali, da bodo izvedli celovito optimizacijo vseh poslovnih procesov, področij, delovnih mest, omejili bodo stroške za marketing, sponzorstva, donacije in podobno, redefinirali bodo standarde poslovanja, izvajali nujna vzdrževalna dela, fokus strateških investicij pa bo še naprej zunaj Slovenije.

"Petrol oziroma naftni trgovci smo na eni strani omejeni z maržami in dvigom stroškov dela, in posledično vseh ostalih stroškov ne bomo mogli prevaliti na svoje kupce, kakor bodo to naredili drugi trgovci," razlaga Južna.

Razmere, v katerih deluje naftna dejavnost danes, so dobesedno katastrofalne, ocenjuje tudi predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, ki je poteza Petrola ne preseneča. "Je popolnoma razumljiva z vidika uprave vsake gospodarske družbe, ki zagovarja svoje interese. Poleg tega pa je Petrol samo eden v nizu trgovcev, ki so iz Slovenije selili visoko kvalificirana delovna mesta v sosednjo Hrvaško zaradi ugodnejšega poslovnega okolja," pravi Lahova.

Stroški dela v Petrolu predstavljajo 40 odstotkov odhodkov, pojasnjujejo danes, pred slabimi štirimi leti – marca 2022 – pa jim je država uvedla še regulacijo marž. "V tem trenutku bruto marža znaša zgolj 7,9 centa na liter prodanega dizelskega goriva, pri čemer pa je to bruto marža in v njej niso upoštevani stroški dela, poslovanja bencinskih servisov, stroški logistike in podobno," našteva predsednica nadzornega sveta Petrola.

Vse to ne prepriča finančnega ministra Boštjančila, ki se je včeraj ostro odzval: "Moj komentar je relativno kratek: pohlepne multinacionalke in naftne družbe bodo vedno stremele k temu, da lahko same določajo na eni strani cene, in na drugi strani plačujejo delavce čim manj."

A v Petrolu opozarjajo, da je efektivna bruto marža naftnih trgovcev v Republiki Sloveniji zgolj okoli osem centrov na liter goriva, pri čemer pa si država ob vsakem prodanem litru dizelskega goriva vzame več kot 81 centov. In, še navajajo, da imajo marže omejene le še v Belgiji, tam znašajo dobrih 29 centov.

"Gre za ljudi, ki so že danes kapitalsko najmočnejši, in želijo biti samo še bogatejši, za ljudi pa jim je preprosto vseeno," je neomajen minister.

Če pogledamo izračune, ki so jih pripravili v podjetju Perspektiva Darija in Vesne Južna, bo ob zvišanju minimalne plače zajeten kup denarja od delodajalcev pobrala tudi država. Za po oceni 78.000 zaposlenih z minimalno plačo bo neposredni učinek dviga minimalne bruto plače okoli 137 evrov na zaposlenega oziroma bodo delavci v enem letu skupaj dobili 128 milijonov evrov. Medtem ko bo država skozi prispevke delodajalcev pobrala 96 milijonov evrov, neposredni stroški nove zakonodaje pa bodo za delodajalce znašali okoli 224 milijonov evrov.

V oddaji 24UR ZVEČER so ob tem gostili člana vladnega strateškega sveta za makroekonomska vprašanja Mateja Lahovnika.

Kako komentira potezo nadzornega sveta Petrola? "Pri litru goriva, ki stane malo nad 1,4 evra, država pobere 81 centov – pomeni, da dve tretjini vsega gre državi. Dajatve državi so desetkrat višje kot je marža. To pa pomeni, da je dejansko tukaj požrešna država in n epodjetja. Dober finančni minister bi se vprašal, kaj bi naredil, da bo s stimulativnim davčnim sistemom pritegnil investicije v Slovenijo, da bomo na ta način pobrali več dajatev. To, kar se trenutno dogaja, pa ni problem samo Petrola, ker je selitev sedeža na Hrvaško napovedal tudi Lidl. In pametna država bi z nižjimi dajatvami stremela k temu, da se sedeži podjetij iz sosednjih držav selijo k nam. Dogaja se pa prav nasprotno – da cela vrsta podjetij zaradi ekstremno visokih dajatev napoveduje selitev vtujino," je kritičen ekonomist.

Kako pa gleda na očitek finančnega ministra, da gre za ljudi, ki so že danes kapitalsko najmočnejši, in želijo biti samo še bogatejši, za ljudi pa jim je preprosto vseeno? Zakonca Južna, ki sta po zadnji oceni revije Manager najbogatejša Slovenca, sta namreč 1,74-odstotna delničarja Petrola? Lahovnik pravi, da tukaj ne gre za dva zakonca, temveč je problem veliko širši in bolj pereč. "Ker cela vrsta podjetij napoveduje selitev v tujino. Navsezadnje je pred nekaj dnevi tudi v Slovenj Gradcu tuje podjetje napovedalo zaprtje in odpustitev 59 zaposlenih. Zato, kot sem dejal: dofinančni minister se mora vprašati, kaj je narobe z ekonomsko politiko, da se podjetja selijo. Razumem, da je predvolilni čas, da minister rad kaj všečnega reče, ampak mora se najprej pogledati v ogledalo in bo videl, da je težava pri davčni politiki države, ki je dejansko nevzdržna," pravi Lahovnik.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v zgornjem videu.