Pohvala za Slovenijo

Odbor izvršnih direktorjev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je v oceni Slovenije, objavljeni na svoji spletni strani, pohvalil slovenske oblasti za uspešno gospodarsko preobrazbo, ki je državi s 1. januarjem 2007 omogočil vstop v evroobmočje. Izpostavili so zmerno gospodarsko rast, nizko inflacijo, vzdržno raven javnega in zunanjega dolga ter trden bančni sistem, kar naj bi kazalo, da so se leta preudarnih makroekonomskih in davčnih politik izplačala. Navedli so tudi vrsto opozoril.

Direktorji so izpostavili, da medtem ko kratkoročni pogled zgleda prijazen, pa srednjeročno pred državo ostajajo pomembni izzivi. Ohranjati konvergenčno raven prihodkov v evroobmočju zahteva več pozornosti za izboljšanje gospodarske fleksibilnosti in večje možnosti za dolgoročno gospodarsko rast.

Direktorji so zato izpostavili potrebo po implementaciji politik, ki bodo vodile k večji produktivnosti, ustvarile učinkovito podjetniško okolje in fleksibilen trg dela ter izboljšale vzdržljivost javnih financ v luči staranja prebivalstva.

Poudarili so, da bosta zaradi izgube instrumenta deviznega tečaja morali fiskalna in plačna politika vzdrževati rast v bližnjem obdobju. Poudarili so potrebo po nevtralni fiskalni politiki v letu 2006, ki bo obvladovala inflacijska tveganja, zmanjševanju proračunskega primanjkljaja in razumni plačni politiki.

Fiskalna politika se bo morala srednjeročno začeti ukvarjati z izzivi staranja prebivalstva, izboljšati fleksibilnost in učinkovitost javne porabe. Direktorji priznavajo, da je vladni pristop k reformam, temelječ na soglasju, pomagal ohranjati socialno kohezijo, vendar bi morala vlada nekoliko hitreje pristopiti k implementaciji politik, ki bodo spodbudile rast produktivnosti, povečale fleksibilnost dela, vzdržale konkurenčnost in zagotovile hitrejšo konvergenco.

Zaostajamo pri pridobivanju tržnih deležev

Medtem ko je cenovna konkurenčnost primerna, rast izvoza pa močna, Slovenija zaostaja za novimi članicami pri pridobivanju tržnih deležev, ima nizek delež tujih neposrednih investicij, zaposlenost mlajših in starejših je nižja. Za soočenje s temi izzivi so direktorji pozvali oblasti, da čim prej znižajo obrobne davčne stopnje, izboljšajo učinkovitost socialnih pomoči in znižajo spodbude za zgodnejše upokojevanje.

Poenostavitev poslovnih predpisov in znižanje ovir, ki vplivajo na rigidnost trga dela, bi povečale učinkovitost in pritegnile tuje neposredne investicije. Direktorji menijo, da je bančni sistem sicer zdrav, vendar bi se kljub temu moral povečati nadzor nad bankami, s katerim bi se zaščitili pred tržnimi in posojilnimi tveganji. Hitro povečanje kreditov in tekmovanje za tržne deleže je banke izpostavilo večjemu tveganju, še posebej ob nadaljevanju rasti obrestnih mer v evroobmočju.