'Pojdite k čebelarju': po novih pravilih označena le slaba dva odstotka medu

Od 14. junija velja Pravilnik o kakovosti in označevanju medu, ki v slovensko zakonodajo prenaša evropsko direktivo o natančnejšem označevanju porekla medu.

Po novem morajo proizvajalci pri mešanicah medu v osrednjem vidnem polju embalaže navesti vse države izvora medu in njihov delež v izdelku, pri čemer morajo biti navedene po padajočem vrstnem redu glede na količino.

Doslej so bile na embalaži pogosto zapisane le splošne oznake, kot sta "mešanica medu iz EU" ali "mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU", iz katerih potrošniki niso mogli razbrati, iz katerih držav med dejansko prihaja.

Po pregledu trgovskih polic šestih največjih slovenskih trgovcev je bilo med 56 pregledanimi mešanicami medu le eno pakiranje označeno v skladu z novimi pravili. Tak izdelek so našli v trgovini Hofer.

Pri štirih izdelkih so bile sicer navedene nekatere države izvora, vendar brez pripadajočih deležev, zato tudi ti še ne izpolnjujejo vseh zahtev nove zakonodaje.

Preostalih 51 izdelkov je bilo še vedno označenih po starih pravilih z navedbo "mešanica medu iz EU" oziroma "mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU".

Razlog za to je prehodno obdobje, ki ga dopušča evropska direktiva. Ta omogoča, da se med, ki je bil na trg dan ali označen pred 14. junijem 2026, lahko prodaja po starih pravilih do porabe zalog.

To pomeni, da lahko proizvajalci oziroma polnilci stare zaloge prodajajo še z dosedanjimi oznakami.

Pregled trgovskih polic tako kaže, da polnilci to možnost večinoma tudi izkoriščajo. Čeprav je bila evropska direktiva sprejeta že maja 2024, potrošniki več kot dve leti pozneje novih označb na policah skoraj še ne srečajo.

Ob tem avtorji pregleda poudarjajo, da imajo kupci na voljo tudi drugo možnost. Poleg 56 mešanic medu so v trgovinah našteli še 36 medov slovenskega porekla, potrošnikom pa priporočajo tudi nakup neposredno pri lokalnih čebelarjih. Pri iskanju ponudnikov si lahko pomagajo z zemljevidom aktivnih ponudnikov Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo.

Marsikdo se ob tem vpraša, zakaj je med sploh "mešanica". Ali čebelar medu preprosto ne natoči v kozarec?

Pri lokalnem čebelarju je običajno res tako – med prihaja iz njegovih panjev in je največkrat iz ene letine. Veliki proizvajalci pa zaradi velikih količin med kupujejo pri številnih čebelarjih in iz različnih držav, nato pa ga zmešajo.

Razlogov je več. Tako lahko zagotovijo dovolj medu za trgovske police skozi vse leto, dosežejo enoten okus in barvo izdelka ter pogosto tudi nižjo ceno, saj dražji med mešajo s cenejšim uvoženim medom.

Prav zato nova evropska pravila od proizvajalcev zahtevajo, da na embalaži natančno navedejo, iz katerih držav med prihaja in kolikšen delež predstavlja posamezna država. Do zdaj je namreč oznaka "mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU" potrošniku povedala zelo malo – iz nje ni bilo mogoče razbrati, ali kozarec vsebuje skoraj izključno med iz ene države ali pa gre za mešanico iz več različnih držav.

Težava za potrošnike doslej ni bila sama mešanica, temveč pomanjkanje preglednosti. Oznaka "mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU" namreč ni razkrivala, ali med prihaja iz držav z primerljivimi sistemi nadzora in pridelave ali pa iz okolij, kjer so pravila in nadzor drugačni. Nova evropska pravila zato uvajajo bistveno večjo transparentnost – na embalaži bodo morale biti navedene vse države izvora in njihov delež v mešanici, da se bo lahko kupec odločil na podlagi popolnih informacij.