GOSPODARSTVO

Poleg sheme pomoči predvidena tudi nova 'shema za čakanje na delo'

Ljubljana , 22.11.2022, 15:09 | Posodobljeno pred 7 urami

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Vlada bo zakonodajne predloge za naslovitev energetske draginje v gospodarstvu sprejemala prihodnji teden, je po srečanju z gospodarstveniki dejal predsednik vlade Robert Golob. Imajo pa v gospodarstvu nekatere pripombe in predloge zaradi slovenskih specifik. Na vladi napovedujejo, da se bodo o njih še usklajevali z Evropsko komisijo.

Robert Golob se je z gospodarskim in infrastrukturnim ministrom Matjažem Hanom in Bojanom Kumrom danes na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) srečal s predstavniki gospodarstva.

Beseda je tekla o svežnju ukrepov za soočanje z energetsko draginjo v tistem delu gospodarstva, ki ga regulirana cena elektrike in plina ne pokriva. Poleg sheme državne pomoči zaradi visokih cen elektrike in plina, ki temelji na uredbi EU in začasnem evropskem kriznem okviru državnih pomoči zaradi ruskega napada na Ukrajino in prek katere bo država do 70-odstotnega deleža porabe v 2021 subvencionirala tržno ceno, sta med drugim predvideni še shemi subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo.

Robert Golob se je skupaj z Matjažem Hanom in Bojanom Kumrom sestal s predstavniki gospodarstva.
Robert Golob se je skupaj z Matjažem Hanom in Bojanom Kumrom sestal s predstavniki gospodarstva. FOTO: Damijan Žibert

Predsednik GZS Tibor Šimonka je po srečanju povedal, da so predstavniki vlade in gospodarstva v dosedanjih usklajevanjih naredili veliko dela, so pa evropske smernice po njegovih besedah v določenem delu nekoliko nelogične in nejasne, zato jim je premier Golob povedal, da se bo vlada o tem še usklajevala v pogovorih z Evropsko komisijo, da bi imela podjetja pri načrtovanju za 2023 čim več prepotrebne predvidljivosti in stabilnosti.

Danes naj bi po besedah Šimonke medtem že razčistili nekaj nejasnosti glede zgornje cenovne meje in koridorja pod njo, ki bo veljal znotraj subvencijske sheme. Čeprav zgornja referenčna cena v okviru sheme še ni znana, v GZS verjamejo, da bo zakonska rešitev, ki naj bi se pri elektriki na primer orientirala po ceni na nemški borzi, takšna, da bo omogočila konkurenčne pogoje. Tudi Golob je omenil vprašanje referenčne cene, k temu pa je dodal še vprašanje zadostnih količin energije po tej ceni.

Premier je napovedal, da bo vlada zakonodajne predloge potrjevala prihodnji teden, na današnjem sestanku pa so po njegovih besedah dobili zelo koristne pripombe in predloge za lažjo izvedljivost in večjo učinkovitost rešitev. Zagotovil je, da jih bodo integrirali v predloge.

Tibor Šimonka je poudaril, da imajo pred seboj še veliko usklajevanja.
Tibor Šimonka je poudaril, da imajo pred seboj še veliko usklajevanja. FOTO: Bobo

Shema pomoči gospodarstvu bo začasna in bo po večini veljala od 1. januarja 2023 do konca leta. Shema za čakanje na delo bo predvidoma polletna. Rešitve bodo različne glede na tipe podjetij in delež energije v skupnih stroških, posebna obravnava bo veljala za energetsko intenzivne družbe, upoštevalo se bo tudi, koliko energije že imajo podjetja za prihodnje leto zakupljene že iz prejšnjih let.

Ne predvidevajo pa evropska pravila neposrednih razlik glede na panoge, a Golob je prepričan, da bodo podjetja na koncu imela različne prilive pomoči glede na panogo in način, na katerega so se doslej lotevala energetskih vprašanj. Rešitve na ravni EU bi morda lahko vsebovale še nekatere druge vidike, a Golob ocenjuje, da so vseeno dober kompromis med hitrostjo in ciljno naravnanostjo.

Med glavnimi pripombami gospodarstva glede predvidene slovenske sheme so premier ter oba ministra izpostavili vprašanje uporabe referenčnega leta 2021 za porabo, saj je bilo lansko leto za določene panoge še zelo koronsko obarvano. 

V gospodarstvu po besedah Šimonke tako niso najbolj zadovoljni z zadnjimi ponudbami, saj da so razmeroma visoke. Verjame pa, da bodo že v kratkem nižje in bodo omogočale konkurenčne pogoje poslovanja. Kumer je s tem v zvezi napovedal nove pogovore z energetskimi podjetji.

Vladni predstavniki so se srečali s predstavniki gospodarstva.
Vladni predstavniki so se srečali s predstavniki gospodarstva. FOTO: Bobo

DZ naj bi zakon potem sprejemal decembra, ker pa se bodo začele rešitve izvajati februarja za januar, bo po zagotovilih najvišjih vladnih predstavnikov še dovolj časa tudi za morebitne spremembe, dosežene v usklajevanjih z Brusljem pri potrjevanju slovenske sheme pomoči.

Han in Kumer sta sicer spomnila, da se s predstavniki delodajalcev srečujeta na tedenski ravni, novo srečanje je predvideno naslednji teden. Han si tako na koncu postopka želi absolutno podporo v DZ in široko podporo gospodarstva.

Kumer pa  je obenem ponovil poziv elektrogospodarstvu in dobaviteljem plina, da se vedejo racionalno in ponudijo slovenskemu gospodarstvu najboljše možne tržne pogoje glede cene in količin. Kot je dodal, stanje na tem področju še ni zadovoljivo.

Po sprejemu paketa za podjetja in ustanove, ki jih ne pokriva regulacija cen, bo tako pod streho celoten nabor ukrepov za energetsko draginjo, ki vsebuje regulirane cene za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in nekatere zaščitene odjemalce, znižanje DDV in trošarin na energente, delno regulacijo cen pogonskih goriv in kurilnega olja ter določene subvencije za podjetja.

Prav tako je odprto še vprašanje, kako upoštevati naložbe v varčevanje z energijo in nove energetske vire, izpeljane v 2022 in načrtovane za 2023. Predlogi so bili dani tudi glede hitrosti izplačevanja subvencij.

Minister Han pa je pojasnil, da na gospodarskem ministrstvu pripravljajo nov interventni zakon za pomoč gospodarstvu za prihodnje leto: "Ta bo vključeval tri področja pomoči: ukrep subvencioniranja cen električne energije in zemeljskega plina ter ogrevanja in hlajenja iz elektrike in plina, ugodna posojila Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada za zagotavljanje likvidnosti podjetij ter oba ukrepa za ohranjanje delovnih mest, in sicer subvencioniranje čakanja na delo na domu in skrajšanega delovnega časa," so sporočili iz ministrstva za gospodarstvo. Slednja ukrepa pripravlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Omenjeni ukrepi bodo začeli veljati predvidoma s prvim januarjem 2023. 

Ukrep subvencioniranja cen energentov za 2023 bo pripravljen skladno z novim začasnim kriznim okvirom EU za pomoč gospodarstvu, v katerem je Evropska komisija upoštevala predloge Slovenije. Sistem bo podoben, kot ga poznajo podjetja za letos, vendar z nekaterimi spremembami v korist podjetij in gospodarstva. Tako bodo med drugim predvidoma razširjeni upravičeni stroški, kjer bodo poleg stroškov električne energije in zemeljskega plina do subvencioniranja upravičeni tudi stroški ogrevanja in hlajenja neposredno iz plina in elektrike. 

"Naš cilj je, da z regulacijo cen za male poslovne odjemalce, finančno pomočjo za ostala podjetja in ob hkratnem padcu cen na borzah slovenskemu gospodarstvu omogočimo konkurenčno ceno energentov, kot jo imajo gospodarstva drugih EU držav," je povedal Matjaž Han.
"Naš cilj je, da z regulacijo cen za male poslovne odjemalce, finančno pomočjo za ostala podjetja in ob hkratnem padcu cen na borzah slovenskemu gospodarstvu omogočimo konkurenčno ceno energentov, kot jo imajo gospodarstva drugih EU držav," je povedal Matjaž Han. FOTO: Vlada RS

Po novem bo vstopni pogoj za sofinanciranje nižji, in sicer bo pomoč mogoča že nad 1,5-kratnikom dviga cene elektrike in plina glede na leto 2021, namesto nad 2-kratnikom dviga, kot je bilo to v letošnjem letu. Ukrep bo ohranil tri vrste pomoči kot v letošnjem ukrepi (enostavna pomoč, posebna pomoč in pomoč energetsko intenzivnim podjetjem), vendar z višjimi stopnjami pomoči, skladno z novim kriznim okvirjem EU za pomoč gospodarstvu.

Upravičenci bodo predvidoma enaki kot v letošnjem ukrepu. Mali poslovni odjemalci, ki bodo imeli tudi v letu 2023 regulirano ceno elektrike in zemeljskega plina, ne bodo upravičeni do subvencije. Ministrstvo predvideva redna izplačila pomoči podjetjem tekom leta.

Podrobnosti ukrepa in njegove izvedbe bo ministrstvo predstavilo ob sprejemu zakona na Vladi RS predvidoma v prihodnjem tednu.

Minister Han je ob tem povzel informacije o zaprošeni pomoči gospodarstvu za letošnje leto, ko je država zagotovila 80 milijonov evrov pomoči v obliki nepovratnih sredstev za sofinanciranje stroška nakupa električne energije in zemeljskega plina od junija do decembra letos. Preko digitalne aplikacije javne agencije SPIRIT Slovenija je bilo od 1. do 15. novembra oddanih 1130 vlog v skupni višini dobrih 74 milijonov evrov zaprošene pomoči; od tega 1060 vlog za enostavno pomoč v višini zaprošenih slabih 55 milijonov evrov, 65 vlog za posebno pomoč v višini dobrih 12 milijonov evrov ter 5 vlog za pomoč za energetsko intenzivna podjetja v višini  zaprošenih dobrih 7 milijonov evrov.

Minister Han je še poudaril, da "si bomo prizadevali za čimprejšnje izplačilo letošnje pomoči podjetjem, in sicer za upravičene stroške od junija do septembra 2022 predvidoma že v prvi polovici decembra, ko bo izplačanih 40 milijonov evrov. Izplačila pomoči za stroške od oktobra do decembra 2022 pa najkasneje v sredini marca prihodnje leto".

Glasujte za najboljši portal v regiji
Glasujte za najboljši portal v regijiFOTO: 24ur.com

Namizna aplikacija Internet Explorer odhaja v pokoj

Zagotovite si nemoten vstop v svet aktualnih novic in jo nadomestite z najnovejšo verzijo Chromea, Firefoxa, Safarija ali Microsoft Edgea.