Policija streljala na kmete: zaščita okolja ali slabo premišljene ideje?

Po navedbah frizijske policije so streli policistov zadeli traktor, nihče pa ni bil poškodovan. Nizozemski kmetje že več dni protestirajo, saj nasprotujejo vladnim načrtom, po katerih bi omejili uporabo gnojil in zmanjšali število živine, kar bi pomenilo tudi propad številnih kmetij. 

Nizozemska vlada želi do leta 2030 zmanjšati izpuste dušikovega oksida in amoniaka, ki ju proizvaja živina. Po načrtih bi lahko zmanjšanje na nekaterih območjih doseglo 70 odstotkov.

V odgovor so nizozemski kmetje ta teden protestno blokirali supermarkete, distribucijske centre in ceste. Poslanka Caroline van der Plas je pozvala k "nujni razpravi" o protestih z nizozemskim premierjem Markom Ruttejem in ministrom za pravosodje in varnost Dilanom Yeilgöz-Zegeriusom.

Vladajoča koalicija sicer ostaja neomajna. Opozarjajo, da se bodo kmetje morali prilagoditi ali pa se soočiti z možnostjo zaprtja kmetij. "Jasno je, da vsi kmetje ne morejo nadaljevati svojega posla, in tisti, ki ga bodo, bodo verjetno morali kmetovati drugače," je zapisala vlada, ko je razkrila cilje zmanjšanja emisij.

Kmetje na drugi strani opozarjajo, da so nepravično obravnavani kot največji onesnaževalci, medtem ko druge industrije, kot so letalstvo, gradbeništvo in transport, prav tako prispevajo k emisijam, a se soočajo z manj daljnosežnimi pravili. Pravijo tudi, da jim vlada ob predlaganih reformah ne daje jasne slike o njihovi prihodnosti. 

Vlada je objavila zemljevid s cilji zmanjšanja emisij po vsej državi glede na bližino območij, določenih kot del evropskega omrežja Natura 2000, kamor spadajo ranljivi in ogroženi habitati. Območja Natura 2000 so v 27 državah članicah EU in pokrivajo 18-odstotkov kopenske površine in 8-odstotkov morske površine povezave.  

Evropska komisija na svoji spletni strani pravi, da sta ohranjanje in trajnostna raba območij Natura 200 "v veliki meri osredotočena na ljudi, ki delajo z naravo in ne proti njej. Vendar morajo države članice zagotoviti, da se z območji upravlja na trajnosten način, tako ekološko kot gospodarsko".

Nizozemski kmetje pa so jasni - druge države EU ne zavirajo kmetijske dejavnosti tako močno kot Nizozemska. Kmetijstvo – od pridelave mleka do gojenja poljščin na poljih in v rastlinjakih – je pomemben del nizozemskega gospodarstva. Na Nizozemskem je skoraj 54.000 kmetij, kmetijski izvoz pa je leta 2019 presegel 94 milijard evrov. 

Nizozemsko kmetijstvo je zadnja leta ogromno vlagalo v inovativne pristope, širitev in rast. In tega kmetje niso počeli sami, pač pa s podporo države. Nizozemska ima tako danes enega najbolj intenzivnih kmetijskih sistemov v Evropi in na svetu. Kljub svoji majhnosti je eden največjih svetovnih izvoznikov kmetijskih proizvodov. Zlasti za živinorejski sektor je značilen stalen proces povečevanja obsega in regionalne koncentracije, izpostavljajo poznavalci.

Zdaj, ko se je okoljska problematika znašla tudi v središču globalne politike - in ko so nekateri nizozemski politiki zahtevali kar "prepolovitev živinorejskega sektorja", pa so nastale težave. Posledice politike, ki je bila desetletja usmerjena v rast, je težko odpraviti čez noč. Še težje je tiste, ki naj bi sprejeli ekonomske učinke posledic in se sprijaznili s koncem svoje dejavnosti, v katero so vložili vse, kar so imeli, prepričati, naj to storijo, ko pa številni sektorji nikoli niso v težavah zaradi okoljskih učinkov. Kmetje so namreč lažja tarča zaradi manj lobistov - in ker jih okoljski aktivisti, posledično pa politiki, še posebej radi izpostavljajo.

A ob vsem bučnem dogajanju na Nizozemskem je zanimivo opazovati precej tihi odziv na situacijo v regiji. Čeprav bodo učinki zakonodaje, če bo uveljavljena, pljusknili daleč čez nizozemske meje. Številne evropske države se zanašajo na nizozemske pridelke in prehrambene proizvode. Če bo teh manj, bo to pomenilo še dodaten pritisk na že tako rekordno visoke cene hrane. In če bodo zakonodaji sledile še druge države, bo ta pritisk še hujši. Kritiki svarijo, da bo potrebno kmetijstvo, če si ne želimo kaosa, reformirati z zelo spretnimi koraki, predvsem pa se bo - bolj kot na uvoz, saj so nas zadnja leta naučila, kako krhka je dobavna veriga - potrebno zanašati na samooskrbo. A za to bo potrebna tudi drugačna miselnost in ni jih malo, ki menijo, da trenutno dogajanje v Bruslju kaže, da evropska birokracija izzivov morda ne razume prav, slabo premišljene ideje pa bi lahko imele katastrofalne učinke, četudi so zelene in v svojem bistvu dobronamerne. Med zadnjimi takšnimi idejami je tista o registraciji kokoši, za katero kritiki pravijo, da je njen cilj omejevanje samooskrbe. Na koncu si bo tako potrebno odgovoriti na več vprašanj - kaj v Evropi sploh razumemo pod izraz "samooskrba" ter kdo, kje in kako nam bo pridelal zdravo hrano po ceni, ki jo denarnica lahko prenese.