To so pokazali rezultati študije, ki jo je po naročilu Evropske komisije izvedla družba za javnomnenjske raziskave EOS Gallup. Komisija se je za izvedbo študije odločila zaradi naraščajočega skepticizma v novih državah članicah. Na Češkem in na Malti je nasprotovanje evru še večje kot na Poljskem, najbolj optimistično razpoloženje glede evra pa so izmerili v Sloveniji in na Madžarskem.
Kar 83 odstotkov vprašanih Poljakov se namreč boji, da bi pri menjavi stare valute za novo lahko prišlo do prevar, medtem ko je to bojazen izrazilo zgolj 34 odstotkov Slovencev. Več kot polovica Poljakov po uvedbi nove valute pričakuje tudi zvišanje inflacije. Bankovce evrov je že videlo 72 odstotkov Poljakov, 43 odstotkov pa je z njimi tudi že plačevalo.
Po pričakovanjih komisije in poljske vlade naj bi Poljska evro uvedla leta 2009 ali 2010, Slovenija pa naj bi tako kot baltske države novo valuto prevzela že leta 2007. Dve leti pred uvedbo evra morajo države izpolnjevati določene kriterije stabilnosti in rasti. K tem sodita tudi dve zahtevi glede državnega proračuna - proračunski primanjkljaj ne sme znašati več kot tri odstotke, državni dolg pa ne sme presegati 60 odstotkov bruto nacionalnega proizvoda.
Leta 2005 bo poljski proračunski primanjkljaj predvidoma za 25 odstotkov nižji kot letos, kljub temu pa bo še vedno znašal okoli 8 milijard evrov, s čimer bo Poljska tudi prihodnje leto izpolnjevala zgolj enega izmed skupno petih kriterijev za uvedbo evra.
