Hrvaška bi lahko ob koncu leta, in sicer v primeru, da bi primanjkljaj tekočih transakcij plačilne bilance znašal sedem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), beležila zunanji dolg v višini skoraj 21 milijard dolarjev, kar je več kot 70 odstotkov njenega BDP, je povedal guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski. Položaj po njegovih besedah naj ne bi bil katastrofalen, z dolgom v višini 70 odstotkov BDP pa si ni moč privoščiti akumulacije visokega primanjkljaja v tekočih transakcijah.
Po podatkih centralne banke je primanjkljaj tekočih transakcij plačilne bilance v prvem letošnjem polletju znašal 2,45 milijarde dolarjev, kar je nominalno za skoraj 50 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Hrvaška pa je v prvih šestih mesecih zabeležila primanjkljaj plačilne bilance v višini sedem odstotkov BDP, kar je več kot dovoljuje memorandum, ki ga je naša južna soseda podpisala z Mednarodnim denarnim skladom (5,5 odstotka BDP).