'Brez delavcev ni dobička'

Gospodarski minister Matej Lahovnik je v medresorsko usklajevanje vložil predlog zakona, po katerem bi bile plače vodilnih v podjetjih v večinski državni lasti največ petkrat višje od povprečne plače v podjetju. Kot so danes pojasnili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ''omejitev rasti menedžerskih plač ne more iti v skrajnosti, ko bi bili strokovnjaki in menedžerji, ki so za vodenje podjetij potrebni oziroma nepogrešljivi, plačani kot državni uradniki''. Negativne posledice za menedžerje in strokovnjake, ''ki s svojim znanjem konkurirajo v evropskem ali svetovnem merilu'', na GZS vidijo v zelo verjetnem begu možganov, najmanj pa v bistveno zmanjšani motivaciji za delo v najtežjih pogojih poslovanja. "Ukrep v teh okvirih bi bilo smiselno zato omejiti na čas krize oziroma čas prejemanja državne pomoči, v teh sistemih pa poiskati še številne druge možnosti za optimiranje poslovanja in stroškov," poudarjajo.

Premier Borut Pahor pa meni, da je omejevanje plač direktorjem v podjetjih, kjer je lastnik država, potreben ukrep. "Pravičnost do neke mere določa trg, saj smo v tržni ekonomiji in ne more biti drugače. Do neke mere, zlasti v kriznih časih in zlasti v državnih podjetjih, pa ima tudi država pravico povedati, kaj so neka pravična razmerja," je povedal. "Paziti moramo, da ne bomo stigmatizirali menedžmenta, on je tisti, ki povleče stvari naprej, moramo pa tudi vedeti, da kljub njegovemu znanju, zamislim, poslovni fantaziji brez sodelavcev, brez delavcev ne more doseči ustvarjenega dobička. Se pravi: imeti moramo tista razmerja, ki se bodo zdela tudi in zlasti v teh časih legitimna." Tega po njegovih besedah ni enostavno doseči, saj morajo biti menedžerji spodbujeni za delo, "ampak spodbujeni morajo biti tudi delavci in moramo paziti, da ne porušimo trga dela s tem, da bomo tistim, ki bodo začasno ostali brezposelni ali trajneje ostali brezposelni, dali skoraj toliko kot tistim, ki delajo. Ker potem se ne bo več splačalo delati. Jaz ta očitek sprejemam," je dodal.

V nekaterih podjetjih se že držijo vladnih priporočil

V Telekomu Slovenije, kjer ima država 52-odstotni delež, ''imamo plačna razmerja menedžerjev že usklajena s priporočili vlade'', pri čemer predsednik uprave Bojan Dremelj mesečno prejme 12.600 evrov bruto, medtem ko je povprečna plača v podjetju za več kot petkrat nižja, torej 2.264 evrov. Rast prihodkov se po pripojitvi hčerinskega SiOLa nadaljuje, vendar je dobiček manjši, tudi zaradi vse manjšega povpraševanja po klasični telefoniji.

V Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE), ki je v celoti državen, so Lahovnikov predlog ocenili kot smotrn, predvsem, ''če gre za izrazita nesorazmerja''. ''V ničemer pa ne zadeva HSE. Že nekdanje vodstvo družbe si je 22. aprila 2009 znižalo bruto plače za 26 odstotkov, kar je bilo skladno s priporočili vlade. Tudi plača sedanjega generalnega direktorja HSE Boruta Meha je trikratnik povprečne plače dejavnosti (brez vseh dodatkov), zato od priporočil ne odstopa.'' Lani je bila bruto letna plača takratnega predsednika uprave Jožeta Zagožna 159.892 evrov, tako da je vsak mesec dobil 13.324 evrov bruto. Novi prvi mož HSE pa po znižanju mesečno dobi 9.862, njegov delavec pa 3.566 evrov bruto.

V Aerodromu Ljubljana opozarjajo, da Lahovnikov ''predlog poznamo zgolj iz medijev". "Dokler se ne seznanimo s pravim predlogom, ki je bil poslan v medresorsko usklajevanje, ga ne moremo komentirati.'' Predsednik uprave Zmago Skobir sicer mesečno prejme okroglih 10.000 evrov bruto, ki je ''fiksni mesečni znesek, pri čemer ni upravičen do povračil stroškov v zvezi z delom, božičnice in tako dalje''. ''Po pogodbi ima tudi možnost variabilnega dela, ki lahko znese do 25 odstotkov letne bruto plače. Ta del lahko dobi le na podlagi doseganja rezultatov po potrditvi s strani nadzornega sveta.'' Povprečni bruto v podjetju, ki je v 50,67-odstotni lastni države, je sicer lani znašal 1.736 evra.

Zastopnik Elektro-Slovenija Milan Jevšenak je septembra prejel plačo v višini 5.888 evrov bruto, "kar pomeni trikratnik povprečne plače leta 2008 za dejavnost oskrbe z električno energijo, kot je bila zahteva ministrstva za gospodarstvo". "Od aprilskega imenovanja dalje ni dobil nobene nagrade." Povprečna septembrska plača je bila sicer 2.242 evrov bruto. Povprečna bruto plača v.d. direktorja podjetja Borzen Damjana Staneka je 5.172 evrov bruto. Za uspešno poslovanje v lanskem letu je prejel 4.834 evrov bruto nagrade. Povprečna septembrska plača je v podjetju znašala 2.636 evrov bruto.

''Plača posameznega člana uprave Kapitalske družbe je nižja od novega priporočila vlade, z dne 22. januarja, ki določa: 'Osnovna plača se določi v višini povprečne bruto plače v dejavnosti v Republiki Sloveniji, izplačane v preteklem letu, pomnožene z ustreznim mnogokratnikom glede na velikost družbe. Merodajne podatke in klasifikacijo dejavnosti objavlja Statistični urad Republike Slovenije.' in še 'Mnogokratnik glede na velikost družbe znaša za male družbe tri, za srednje družbe štiri in za velike družbe pet','' so sporočili iz družbe. Za lani je bila trem članom uprave Kada izplačana bruto plača v znesku 259.000 evrov, brez dodatnih prejemkov. Povprečna mesečna bruto plača v Kadu je bila sicer lani 2.324 evra.