V zadnjem letu in pol, ko se cena surove nafte na svetovnem trgu giblje med 30 in celo 40 dolarji za sodček, je vlada na pobudo finančnega ministra rast cene goriv blažila z nižanjem trošarin. Tako so od začetka leta trošarine za liter neosvinčenega goriva znižali že za 10 tolarjev. V prihodnje pa nižanje trošarin ne bo več možno, tudi zato, ker direktiva Evropske unije določa, da je minimalna trošarina 84 tolarjev in pol. Ta raven pa je že dosežena.
Dušan Mramor, minister za finance, je povedal: "Sedaj napovedi kažejo, da ne gre samo za trenutni porast, ampak da gre verjetno za bolj trendno povišanje cen. Kadar pa gre za trendno povišanje cen, pa država ne sme posegati in seveda tudi v tem primeru smo izkoristili možnosti za poseganje, tako da poseganja ne bo."
Nižjih trošarin si država niti ne more privoščiti, saj bo celotni letni izkupiček iz naslova trošarin ob nespremenjenem stanju manjši za 9 in pol milijard tolarjev. In kaj o politiki nižanja trošarin meni prvi naftni trgovec? Janez Lotrič, predsednik uprave Petrola, misli, da je bila v preteklem obdobju leta in pol to dobra politika. Ali pa je to v naslednjem obdobju še smiselno delati, pa je vprašanje, ki bo zahtevalo dodatne analize, še meni Lotrič.
Ker vlada na cene ne bo več mogla vplivati in ker slovenski trgovci kupujejo surovine po višjih cenah, bo od torka bencin zagotovo dražji. Po naših izračunih bo neosvinčen 95-oktanski bencin dražji za okoli 5 tolarjev, dizel pa za 6 in pol tolarjev za liter. Da nižanj še nekaj časa ne bo, menita tako Mramor kot Lotrič, ki še zatrjuje, da se prodaja goriva ni zmanjšala.
Lotrič še poudarja, da kar se dodatno dogaja, je izrazito povečevanje dizelskih motorjev in s tem povečevanje porabe dizelskega goriva in zmanjševanje avtomobilov z bencinskimi motorji in zaradi tega tudi manjše porabe bencina. Vendar potrošnja dizla in neosvinčenega goriva skupaj celo raste, saj se po cestah vozi več avtomobilov.