Prilagoditve je možno uresničiti v različnih kombinacijah instrumentov denarne politike. Pri izbiri ukrepanja je svet centralne banke zasledoval potrebo po ohranjanju primernih realnih obrestnih mer in po dodatnem zapiranju obrestne razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami. Glede na znižana inflacijska pričakovanja je izbral kombinacijo prilagoditve, ki znižuje nominalne aktivne in pasivne obrestne mere. Te so se znižale, razen za depozite čez noč, za 0,75 oz. 0,50 odstotne točke, so sporočili iz Banke Slovenije.
Eden od razlogov, da je Banka Slovenije znižala obrestne mere, je tudi večji pritisk tujih vlagateljev, ki kratkoročno nalagajo sredstva v državne vrednostne papirje, saj so ti zaradi tega bolj donosni. Poleg obrestnih mer so odločali tudi o nekaterih dodatnih ukrepih, ki bodo spodbujali možnost večje konkurence na finančnih trgih.
Ob taki prilagoditvi obrestnih mer se razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami zmanjšujejo za 0,25 odstotne točke. Svet Banke Slovenije se je odločil znižati še ceno začasne zamenjave deviz za tolarje s štiri na 3,5 odstotka. Tako znaša obrestna mera centralne banke za refinanciranje bank po novem 5,5 odstotka letno.
Nove obrestne mere veljajo od vključno 11. junija letos, razen obrestne mere za 270-dnevne tolarske blagajniške zapise, ki začne veljati 13. junija letos.
Letos že trikrat znižali obrestne mere
Banka Slovenija pred današnjim znižanjem obrestne mere letos znižala že dvakrat, in sicer sredi marca, ko je znižala obrestne mere za začasni odkup evrov s 4,5 na štiri odstotke, s čimer je želela prispevati k znižanju inflacije, in pa sredi maja. Takrat je svet centralne banke znižal obrestne mere za nekatere instrumente denarne politike, in to v različni meri. S tem je svet predvsem želel prilagoditi strukturo obrestnih mer instrumentov denarne politike razmeram na denarnem trgu, hkrati pa tudi vplivati na zmanjšanje razlike med tolarskimi obrestnimi merami in obrestnimi merami za devize v tujini.
Svet Banke Slovenije je takrat znižal obrestne mere za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise s 7,50 odstotka na 7,25 odstotka, za 270-dnevne tolarske blagajniške zapise pa z 8,75 odstotka na 8,25 odstotka. Svet je pri posojilnih instrumentih znižal obrestne mere za začasni odkup blagajniških zapisov v tujem denarju z 8,25 odstotka na osem odstotkov in za lombardno posojilo, in sicer z 9,75 odstotka na devet odstotkov.
