Nova dvočlanska uprava kranjske Planike je delničarje seznanila tudi z obstoječim stanjem v družbi in predlogom prisilne poravnave, ki ga je konec oktobra predložila kranjskemu okrožnemu sodišču. Kot je po končani skupščini pojasnil namestnik direktorja Slovenske odškodninske družbe (SOD), ki je 57-odstotna lastnica družbe, Tadej Tufek, delničarji o prisilni poravnavi ne morejo odločati, jo pa vsekakor podpirajo, "saj je to v tem trenutku edina rešitev za Planiko".
V okviru predloga prisilne poravnave mora začasna uprava, ki jo je po odstavitvi Milana Bajžlja z mesta predsednika oktobra imenoval nadzorni svet, sedaj v roku treh mesecev pripraviti program finančne reorganizacije. Omenjale so se tudi povezave s strateškimi partnerji, ki se zanimajo za posamezne segmente Planike. V tem kontekstu se je šušljajlo o povezovanju s tržiškim Pekom, a o tem tokrat ni bilo govora.
Poleg tega bo uprava lastnike na naslednji skupščini na podlagi izdelanega programa najverjetneje pozvala tudi k dokapitalizaciji Planike in tako tudi k skupnemu reševanju težav. Planika je namreč samo v prvih devetih mesecih letos pridelala več kot milijardo tolarjev izgube, medtem ko se njene celotne obveznosti do upnikov gibljejo okrog petih milijard tolarjev.
Poleg neugodnih razmer na trgih so k težavam družbe bistveno prispevale tudi finančne obveznosti in terjatve, vezane na sodelovanje države, finančno slabo podprte poslovne odločitve, med njimi tudi način zniževanja viška zaposlenih in prevelika vlaganja v lastno trgovsko mrežo ter nezmožnost zadolževanja. Gorenjska banka, ki je z 11 odstotki drugi največji lastnik Planike, pa za nastalo situacijo krivi tudi državo.
Kot je znano, je bil nad Planiko uveden postopek stečaja s prisilno poravnavo že leta 1998, ki pa je bil uspešno zaključen leta 2000. Odtlej se je družba, katere vodstvo je leta 1998 prevzel Milan Bajželj, osredotočila na racionalizacijo proizvodnje in obsežno zmanjšanje števila zaposlenih. Od 1441 zaposlenih pred šestimi leti je danes tako v celotni skupini Planika zaposlenih le še 940 ljudi, 785 v Sloveniji, njihova usoda pa je kot kaže precej negotova.
Planika je v letu 2003 ustvarila 6,6 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje. To je približno 20 odstotkov manj kot leto prej. Izguba iz rednega poslovanja je znašala 16 milijonov tolarjev, končni rezultat družbe pa je zaradi težav s financiranjem izkazal izgubo v višini 200 milijonov tolarjev, potem ko je Planika leto 2002 končala z izgubo v višini 900 milijonov tolarjev.
Skupina Planika je lani ustvarila 7,7 milijarde tolarjev prihodkov. Večino svojih izdelkov proda v države zahodne Evrope, intenzivno pa krepi tudi mrežo prodajaln v državah nekdanje Jugoslavije, ki so lani že ustvarile 15 odstotkov celotne prodaje skupine.
