Poslabšanje salda: ciklični dogodek ali strukturna gibanja?

Po plačilnobilančnih neravnovesjih, ki so pomembno prispevala k finančni in gospodarski krizi v Sloveniji v obdobju med 2008 in 2011, je Slovenija v zadnjih 10 letih do 2021 beležila stalne presežke na tekočem računu plačilne bilance. Zaradi tega, kot je ugotavljal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, vprašanje plačilnobilančnih gibanj niti ni bilo v ospredju gospodarskih poročanj in razprav.

A spremembo je prineslo 2022, ko je Slovenija z okoli dvemilijardnega presežka na tekočem delu plačilne bilance v 2021 prešla na skoraj 250 milijonov evrov primanjkljaja. K temu je pripomoglo več dejavnikov na čelu s težavami v dobavnih verigah ob nenadnem pokoronskem okrevanju povpraševanja in posledicami ruskega napada na Ukrajino, ki so se pokazale predvsem v rasti cen energentov.

Poslabšanje je bilo po pojasnilih direktorice oddelka za finančno statistiko pri Banki Slovenije Irene Drmaž predvsem posledica gibanj na področju blagovne menjave, saj se je pri storitveni menjavi ohranil presežek in to celo ob povečanem obsegu poslov.

Preobrat v 2022 je bil po njenih besedah posledica tako poslabšanih pogojev menjave, torej višjih cen uvoženega blaga glede na cene izvoženih dobrin. Pogoji menjave, v največji meri na področju energentov, so se lani za Slovenijo izrazito poslabšali. Brez učinka tega poslabšanja bi bila blagovna menjava še vedno v plusu, je pojasnila Drmaževa.

A obenem je po njenih besedah učinkovalo tudi občutno zmanjšanje izvoza strojev in transportnih naprav, predvsem osebnih vozil, ki je bilo posledica splošnih negativnih gibanj v sektorju.

To sta bila torej dva glavna dejavnika lanskega poslabšanja, guverner Vasle pa je priznal, da je k slabšim gibanjem, ki so sovpadala tudi s povišano inflacijo, prispevalo tudi sočasno spodbujevalno delovanje denarne in fiskalne politike v zadnjih letih.

Po besedah guvernerja in direktorice finančne statistike pri Banki Slovenije se zdaj postavlja vprašanje, ali je lansko poslabšanje enkraten ciklični dogodek ali je dejansko izraz strukturnih gibanj in bodo njegovi učinki bolj trajni.

Drmaževa je povedala, da prvi podatki za 2023 kažejo, da se razmere spet normalizirajo in da se je Slovenija januarja vrnila k presežku. Tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj po besedah njegove direktorice Maje Bednaš ocenjuje, da se bo Slovenija letos vrnila k vsaj rahlemu presežku na tekočem računu plačilne bilance.

Da so lanska gibanja del svetovnega cikla, je ocenil še profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Črt Kostevc. Cenovna gibanja in težave v dobavnih verigah se umirjajo in tekoče leto bo po njegovih besedah pokazalo, ali je bilo v lanskem primanjkljaju kaj strukturnega.

Za zdaj večjih strukturnih vidikov ne vidi. Če pa bi se po 2023 izkazalo drugače, bi se bilo treba vprašati, kaj lahko stori država, da pospeši krepitev konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, je povedal Kostevc in ugotavljal, da hitrih kratkoročnih rešitev ni.

Možni so ukrepi pri davčni in subvencijski politiki, neznanka ostaja tudi, kdaj bodo podjetja, ki so še vedno zelo zadržana pri naložbah, okrepila investicijsko dejavnost in tako sčasoma okrepila konkurenčnost in produktivnost.

Predsednica uprave SKB banke Anita Stojčevska je glede slednjega optimistična. Z optimizmom jo navdaja to, da so se podjetja in gospodinjstva v zadnjih letih izkazala kot zelo odporna na šoke. A samo optimizem ne bo dovolj, je pripomnila. Treba bo znati tudi spodbuditi investicije za večjo produktivnost in zeleni prehod. Prav v zelenem prehodu vidi potencial za bodočo rast.

Tudi Bednaševa v visokih ravneh varčevanja minulih let in razmeroma nizki dosedanji investicijski dejavnosti vidi potencial, da se bodo sredstva lahko usmerila v produktivne namene. Po njenih besedah je treba vlagati v znanje in inovacije ter izkoristiti tudi spremembe v globalnih dobavnih verigah.

Drmaževa, Bednaševa in generalni direktor Statističnega urada RS Tomaž Smrekar so opozorili še na pomen kakovostnih, pravočasnih in dostopnih plačilnobilančnih podatkov. Kot so ugotavljali, je Slovenija zaradi dobrega sodelovanja med različnimi ustanovami pri tem v dobrem položaju, istočasno pa je metodološko gledano to področje mednarodno zelo usklajeno in utrjeno.

A ob dobrih podatkih je za ukrepe ekonomske politike bistveno, kako te podatke razumemo in tolmačimo, zato sta pomembna tudi statistična pismenost in kakovostna uporabniška izkušnja. Tudi pri tem je Slovenija po Smrekarjevih besedah v močnem položaju.