Vgradnja električnih bojlerjev po novem letu le ne bo prepovedana?

V Pravilniku o učinkoviti rabi energije, ki je bil sprejet v začetku maja 2022, sta ključna 17. in 22. člen. Prvi namreč določa, da uporaba generatorjev toplote, kot so bojlerji, IR-paneli, električni radiatorji in talno gretje, ni dovoljena. Drugi člen pa določa datum začetka prepovedi. Z novim letom tako prepoveduje vgradnjo nekaterih naprav, ki neposredno uporabljajo elektriko za ustvarjanje toplote. A minister za naravne vire in prostor Jože Novak je pozno popoldne sporočil, da bodo pravilnik o učinkoviti rabi energije popravili, poročajo v oddaji 24UR. 

A kako, ga bodo spremenili, še ni povsem jasno. Z ministrstva za naravne vire in prostor so pozno popoldne sporočili zgolj to, da spremembe bodo. Pravilnik naj bi bil namreč izrazito tehničen, zato težko že danes napovejo, ali bodo spremenili samo sporni 17. člen - ta člen razburja, ker ne velja le za novogradnje, kjer bi po novem morali vgrajevati na primer toplotne črpalke ali geotermalno tehnologijo ... ampak tudi v starejših stavbah prepoveduje rabo grelnikov sanitarne vode in drugih grelnih naprav, če te ne porabljajo elektrike iz obnovljivih virov, kot sta sonce in veter.

Vse koalicijske stranke se sicer načeloma strinjajo, da je zeleni prehod nujen, a ne na tak način in ne na plečih najranljivejših ter na plečih srednjega razreda.  Kot enega od predlogov smo lahko slišali, da bi država - preko Eko sklada - subvencionirala prehod na toplotne črpalke in solarne panele prav tem skupinam - torej srednjemu sloju in socialno najranljivejšim, medtem ko bi si bogatejši opuščanje naprav, kot so bojlerji, IR paneli in podobno financirali sami.  

Kot je več sogovornikov poudarilo že v naši včerajšnji oddaji 24UR novi pravilnik v popolni negotovosti pušča tako uporabnike kot prodajalce in monterje. Alternativa električnemu bojlerju je sicer toplotna črpalka, a ta ni primerna za vsak prostor, sploh ne za manjša stanovanja, prav tako pa predstavlja tudi velik finančni udarec.

Na slednje so danes opozorili tudi v poslanski skupini Socialnih demokratov. "Takšna ureditev je izredno problematična iz vidika enakovredne obravnave in pravičnosti zelenega prehoda," so poudarili v dopisu, ki so ga poslali na ministrstvo za naravne vire. 

Problematična se jim zdi prepoved, ki ni omejena zgolj na novogradnje, temveč se uvaja tudi v primeru prenove in vzdrževanja obstoječih stavb. S tem pa stanovalci večstanovanjskih stavb v primeru okvare bojlerja tega ne bodo mogli zamenjati,"razen če je električna energija pridobljena iz obnovljivih virov energije". Kot so dodali, končni odjemalci praviloma nimajo univerzalno zagotovljene možnosti za odkup električne energije iz obnovljivih virov pri distributerjih energije . V večstanovanjskih stavbah je to domena upravnika, zato se jim zdi takšna ureditev diskriminatorna.

V dopisu so dodali, da je ministrstvo za naravne vire in prostor pojasnilo, da tega ukrepa ne bodo izvajali, saj da imajo premalo inšpektorjev, ki bi lahko izvajali nadzor. Tudi dejstvo, da v veljavo stopa ukrep, za katerega ministrstvo samo priznava, da ga ni sposobno izvajati dosledno, je po njihovih besedah nesprejemljivo.

"Prvenstveno pa smo zaskrbljeni nad učinkom prepovedi na socialno najbolj ogrožene državljanke in državljane. Navadni bojlerji so namreč najcenejši in za vgradnjo najbolj enostaven vir ogrevanja. Hkrati pa se tudi najpogosteje pojavljajo v slovenskih gospodinjstvih," so še poudarili.

Zaradi vsega tega pristojno ministrstvo pozivajo, naj nemudoma razveljavi 17. člen Pravilnika o učinkoviti rabi energije, zagotovi pravičen zeleni prehod in zaščiti socialno najšibkejše skupine. "Vsi se zavedamo pomena zelenega prehoda in individualne odgovornosti, ki jo nosimo pri zaščiti planeta. Vendar pa je vlada odgovorna za izvedbo zelenega prehoda, ki je ob odgovornosti vsakega posameznika tudi pravičen ter solidaren," so dodali.

PS Svoboda: Neživljenjska določila je treba popraviti

In kako na vse očitke, pozive in strahove odgovarjajo v Svobodi. Poslanska skupina je zagotovila, da skrbno spremljajo dogajanje v zvezi s pravilnikom ter da so že v pondeljek ministrstvo za naravne vire in prostor prosili za dodatna pojasnila, danes pa da so o tej temi razpravljali na seji poslanske skupine.  

"Menimo, da so določila pravilnika, ki ga je tik pred koncem Janševe vlade sprejelo ministrstvo Andreja Vizjaka, neživljenjska in da jih je treba spremeniti oziroma popraviti," so sporočili. Na ministrstvu za naravne vire in prostor pa da so jim zagotovili, da že preučujejo možnosti, da se pravilnik prilagodi.  

Poslanska skupina Levica izpostavlja energetsko revščino

Poslanka Levice Nataša Sukič je medtem izpostavila potencialno eskalacijo energetske revščine zaradi novega pravilnika. Tudi v njihovi poslanski skupini so vladi namenili pobudo ter z njo "konkretne rešitve". Med slednjimi so nanizali, naj vlada nemudoma pripravi merljivo definicijo praga energetske revščine in sprejme učinkovite ukrepe za pomoč najbolj ranljivim družbenim skupinam za boj proti energetski revščini in njeno izkoreninjenje. Predlagajo na primer ukrep energetskega dobropisa oziroma energetskega vavčerja za omejen krog energetsko revnih oz. socialno ogroženih upravičencev.

Predlagajo pa tudi, da v zvezi z novim pravilnikom o učinkoviti rabi energije vlada sprejme ukrepe, "ki ne bodo državljank in državljanov čez noč pahnili na prag ali celo v energetsko revščino".

Možnosti za to je po njihovem mnenju več: "Preko Eko sklada RS lahko zagotovi subvencijo za pokritje cenovne razlike med električnimi bojlerji in električnimi grelnimi telesi in toplotnimi črpalkami ali sončnimi elektrarnami za najrevnejša gospodinjstva in gospodinjstva srednjega razreda. Prav tako lako do konca letošnjega leta spremeni pravilnik tako, da se spremembe in prehod na OVE za gospodinjstva uvede smiselno in postopno, da se bodo ljudje nanje lahko ustrezno pripravili."

Poudarili so, da energetska revščina postaja pereč družbeni problem tako v Sloveniji kot v EU, saj so revnejša gospodinjstva pri nas za energijo v letu 2015 porabila skoraj 18 odstotkov vseh svojih razpoložljivih sredstev. V Sloveniji si je po njihovih navedbah leta 2015 sicer primerno toplo stanovanje lahko privoščilo 93 odstotkov gospodinjstev, v najnižjem dohodkovnem razredu je bil ta delež 86-odstoten, v najvišjem pa 99-odstoten, kar kaže na velik družbeni razkorak.

Dodaten udarec za ranljive družbene sloje pa predstavlja aktualna energetska kriza, ki je posledica vojne v Ukrajini, saj so cene energentov na svetovnih trgih v zadnjih dveh letih skokovito porasle. "Energetska revščina je tako vse bolj prepoznan problem, ki zahteva takojšnjo in učinkovito obravnavo," so jasni.