Slovenija prodajala vojaško opremo Gadafiju

Čeprav premier Borut Pahor ostro obsoja prav nasilje v Libiji, je njegova vlada v letih 2009 in 2010 dovolila prodajo vojaške opreme libijski vojski. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič sicer ne želi razkriti, kateremu slovenskemu izvozniku je dela soglasje oziroma ali gre morda za preprodajalcu opreme - ki je druge države morda niso želele prodati Gadafiju.

Na obrambnem ministrstvu pa so danes zatrdili, da bodo imeli zadnji dogodki negativni vpliv na dovoljenja za prodajo vojaškega orožja ali opreme libijski "vladi".

Poslovneži in posli čakajo na boljše čase

"Libijski poslovneži ne morejo iz države, slovenski ne morejo tja. Ostane nam samo to, da čakamo," je povedal Esad Ajeti z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Trgovinsko sodelovanje med Slovenijo in Libijo je po Ajetijevih besedah sicer dobro zastavljeno. V preteklosti je več slovenskih podjetnikov opravilo pogovore s predstavniki libijskega gospodarstva, več libijskih poslovnežev pa je obiskalo tudi Slovenijo.

Blagovna menjava med državama je v letu 2010 znašala skoraj 80 milijonov evrov. Ajeti pojasnjuje, da 95 odstotkov vsega slovenskega uvoza iz Libije predstavlja nafta (41 milijonov evrov), ostalo pa izdelki iz plina. Izvoz v Libijo znaša približno 38 milijonov evrov, od tega približno 80 odstotkov predstavlja izvoz lesa. Ajeti pojasnjuje, da ne gre za slovenski les, temveč švedski oziroma finski, Slovenci pa smo pri tem poslu logisti. Slovenija v Libijo izvaža tudi izdelke iz železa.

Sicer pa je Slovenija, kot je spomnil Ajeti, v Libiji sprva stavila predvsem na gradbene posle. Več slovenskih podjetij je v tej državi že podpisalo pogodbe, ki pa so predvidevale pridobitev bančne garancije. Teh slovenska gradbena podjetja zaradi razmer v panogi niso uspela pridobiti, zato so pogodbe brezpredmetne. "Nemiri v Libiji tako niso razlog, da v državi ni poslov za slovenska gradbena podjetja," je zatrdil Ajeti.

"Projekti družbe stojijo"

Medtem pa je direktor podjetja Neimar Invest Safet Brčvak povedal, da projekti družbe v Libiji zaradi trenutnih razmer v državi stojijo, njihova usoda pa je negotova. Kot je poudaril, se aprila lani dogovorjeni gradbeni posli na libijskem trgu še ne izvajajo, saj so v razvojni fazi, zanje pa so iskali tudi bančne garancije. Ljubljanski Neimar Invest sicer v Libiji nima nobenih delavcev, projektanti pa so Libijci.

Družba Neimar Invest je v Libiji podpisala pogodbo za gradnjo stanovanjskega naselja v mestu Sirt v višini 110 milijonov evrov in pogodbo za gradnjo otroške bolnišnice v Tripoliju v višini 40 milijonov evrov. Pri izvedbi teh projektov je bilo predvideno sodelovanje več slovenskih podjetij, ki bi dobavljala opremo (stavbno pohištvo, keramične ploščice, inštalacije) in izvajala zaključna dela.

Zaradi Pahorjevega obiska se sodelovanje ni okrepilo

Libijo je novembra 2009 z močno gospodarsko delegacijo obiskal predsednik vlade Borut Pahor. Ajeti je na vprašanje, ali se je trgovinsko sodelovanje med državama po tem obisku okrepilo, odgovoril nikalno. Kot je dejal, je bil poudarek takratnega obiska slovenskega predsednika vlade na gradbenih poslih, katerih epilog je znan.

Libija je "star" trg slovenskih podjetij, ki pa je bil v času od slovenske osamosvojitve nekoliko zapostavljen. V letu 2008 se je sicer menjava po številnih letih, ko je ta dosegala le po nekaj milijonov evrov, občutno povečala na skoraj 150 milijonov evrov. V letu 2009 je znašala 82 milijonov evrov, lani pa, kot omenjeno, okoli 80 milijonov evrov.