Posojila so še dražja

Evropska centralna banka (ECB) se je odločila dvigniti ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, na 1,25 odstotka. Gre za prvi dvig obrestne mere po juliju 2008.

Po besedah namestnice direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj Maje Bednaš je bil dvig obrestne mere ob naraščajočih inflacijskih pritiskih pričakovan. ''Ker gre za referenčno obrestno mero, lahko pričakujemo tudi povišanje drugih obrestnih mer na medbančnem trgu (euriborji), kar bo podražilo zadolževanje oziroma povišalo stroške servisiranja dolga za kreditojemalce, ki imajo variabilne obrestne mere. Glede na napovedi, ki so iz ECB prišle marca, tudi nadaljnja povišanja do konca leta niso izključena,'' je pojasnila.

Z zvišanjem temeljnih obrestnih mer so se po prepričanju ekonomistov izognili nevarnosti inflacije in ECB dali manevrski prostor, da je bolj velikodušna pri zagotavljanju likvidnosti bankam. S tem bi monetarne oblasti zategnile vajeti, ki so jih sprostile maja 2009 v odgovor na svetovno finančno in gospodarsko krizo. Ključna obrestna mera ECB namreč vse od takrat vztraja na rekordno nizki ravni enega odstotka. Medtem inflacija iz meseca v mesec narašča, predvsem zaradi naraščajočih cen energentov in hrane. V območju evra je stopnja inflacije marca znašala 2,6 odstotka na letni ravni, kar je precej nad slabima dvema odstotkoma, kolikor si je za cilj zastavila ECB.

Po dvigu velja skrb zlasti za gospodarsko slabše stoječe države z evrom Portugalske, Irske, Grčije in Španije. Irska in Grčija se namreč mrzlično trudita stabilizirati svoji gospodarstvi, ki ju bremeni posojilo Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Portugalska je včeraj zaprosila za pomoč, Španija se bori zoper več kot 20-odstotno stopnjo brezposelnosti. Mnogi svarijo, da bo dvig ključne obrestne mere zelo slabo vplival na rast bruto domačega proizvoda (BDP) držav z nestabilnim gospodarstvom in da jim bo prinesel nove hude težave. Gospodinjstva se tu že tako težko spopadajo s številnimi finančnimi ovirami, med drugim z višjimi davki. Višji stroški najemanja posojil bodo predstavljali zanje nov udarec.

Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je trge na spremembo obrestnih mer pripravil že v marcu, ko je jasno dejal: "Možno je, da bomo na naslednjem zasedanju zvišali obrestne mere." Stabilnost cen za vse Evropejce ima namreč prednost – pa čeprav konjunktura v državah z evrom, kot so Grčija, Španija, Irska ali Portugalska, nikakor ne dobi zagona. ECB  pa tega ne more in ne želi upoštevati. V zakup je pripravljena vzeti tudi višje stroške obresti za države, ki že zdaj stokajo pod bremenom visoke zadolženosti in se komajda še uspejo financirati na finančnem trgu. Trichet je vlade že večkrat opozoril, naj naredijo domačo nalogo in spravijo državne proračune v red.

Odločitev banke je sicer sledila sredini napovedi Portugalske, da bo zaprosila za mednarodno posojilo držav z evrom in IMF. Španska finančna ministrica Elena Salgado pa je danes spet zatrdila, da zadolženi Španiji te poteze ne bo treba potegniti.