Preoblikovanje hkrati pomeni uresničevanje zakonske osnove za odpravo monopola in liberalizacijo slovenskega poštnega trga.
Preoblikovanje v navadno gospodarsko družbo je Pošti Slovenije naložil nov zakon o poštnih storitvah, ki je začel veljati 30. maja, pri čemer pa sprememba po zagotovilih ministrstva za informacijsko družbo z vidika državljanov ne prinaša nič novega. Gre zgolj za dejstvo, da se poštne storitve po novem ne izvajajo več kot obvezna gospodarska javna služba, zato tudi ni več nujno, da ima Pošta Slovenije status javnega podjetja.
Z novim zakonom o poštnih storitvah, ki je v parlamentarni obravnavi doživel kar precej popravkov in sodi v sklop t.i. evropske zakonodaje, so namreč prebivalcem Slovenije po vsem območju države pod enakimi pogoji in po dostopni ceni zagotovljene univerzalne poštne storitve. To pomeni, da so vsem uporabnikom poštnih storitev vsak delovni dan - vendar ne manj kot petkrat tedensko - zagotovljena najmanj en sprejem in ena vročitev poštnih pošiljk do mase dva kilograma, poštnih paketov do mase 20 kilogramov, priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštne pošiljke za slepe in slabovidne.
Izvajalec univerzalnih poštnih storitev je zdaj sicer Pošta Slovenije, ki mora v prvem letu po uveljavitvi zakona omenjeno dejavnost opravljati brez nadomestila. Vendar pa lahko od konca maja univerzalne poštne storitve izvajajo tudi drugi ponudniki poštnih storitev, ki pa morajo za to - v nasprotju z izvajanjem ostalih poštnih storitev, za katere zadostuje zgolj obvestilo Agenciji za telekomunikacije in radiodifuzijo - pridobiti dovoljenje agencije, ki je z uveljavitvijo zakona postala neodvisni regulator poštnega trga.
Pošta Slovenije, ki bo na podlagi vladnega sklepa poslovanje nadaljevala kot navadna gospodarska družba brez statusa javnega podjetja, sicer beleži več kot dve milijardi tolarjev izgube iz preteklih let. Vendar pa je lani kljub zaostrenim pogojem poslovala uspešno. Ustvarila je namreč za 210,9 milijona tolarjev dobička, uspešno poslovanje pa nadaljuje tudi letos, saj je v prvem trimesečju zabeležila dobiček v višini 51,8 milijona tolarjev. V minulem letu je sicer dosegla tudi več kot 32 milijard prihodkov iz poslovanja, s čemer je rezultat iz predhodnega leta presegla za 14 odstotkov.
