Gospodarstvo

Posvet društva ekonomistov

Portorož, 22. 05. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Vstop Slovenije v EU za Banko Slovenije po besedah guvernerja Mitje Gasparija ne prinaša bistvenih sprememb, te bodo ključne, ko bo morala Slovenija sprejeti evropski tečajni režim.

Mitja Gaspari
Mitja Gaspari FOTO: POP TV

Po besedah guvernerja Gasparija je za Slovenijo zelo pomembna določitev paritete tečaja, prav tako pa naloge, ki jih bo Slovenija opravila pred tem. "Za dobro gospodarstva je zato nujno sodelovanje Banke Slovenije in vlade," je na posvetovanju Društva ekonomistov Maribor poudaril Gaspari.

Guverner je še dodal, da bomo do konca prihodnjega leta prišli do štiriodstotne stopnje inflacije. "Štiriodstotna inflacija konec leta 2003 ni sanjarjenje, temveč je to realno," je prepričan Gaspari. Po njegovih besedah je namreč visoka inflacija v prvih štirih letošnjih mesecih predvsem posledica enkratnih vplivov, ki jih v prihodnje ni pričakovati.

V Banki Slovenije pa so ob tem prepričani, da je za znižanje inflacije nujna koordinacija politik. "Znižanje inflacije je ciljna naloga centralne banke, države, pa tudi lokalnih skupnosti," je poudaril Gaspari. "Mislimo, da položaj ni tako črn, in da je prezgodaj govoriti o bankrotu," je menil in dodal, da pa so se razmere res poslabšale na javnofinančnem področju. Bolj kot razprava o primanjkljaju javnih financ je po Gasparijevem mnenju pomembna razprava o plačah in transferih. "Če ne bo prišlo do strukturnih sprememb v javnih financah, nas lahko skrbi," je poudaril. Pri tem je opozoril, da so se države za take strukturne spremembe ponavadi odločale v kriznih časih.

Namestnik direktorja vladne službe za evropske zadeve Andrej Engelman pa je poudaril, da Slovenijo v pogajanjih z EU čakajo še najtežja poglavja. Največji problem po njegovih besedah predstavlja področje regionalne politike, kjer si Slovenija obeta največ sredstev iz EU. "Naš ključni cilj je, da nas čimprej začnejo obravnavati kot enakopravnega partnerja članicam pri koriščenju obstoječe strukturne in kohezijske pomoči," je poudaril Engelman. Po njegovih besedah je namreč glavni paradoks oz. problem ta, da bosta po vključitvi v EU obstajali dve vreči: "ena večja za obstoječe članice in manjša za nove članice. Težava pa je tudi v tem, da med njima ni neke povezave."